-Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
-Prvo berilo za Emacs
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu.
+Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2001, 2002 Free Software Foundation, Inc.
Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
-V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
+V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
Vtipkajte C-l.
Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
+imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
+C-v in M-v pa deluje povsod.
+
* PREMIKANJE KAZALÈKA
---------------------
Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano:
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni
+kurzorskim tipkam:
prej¹nja vrstica, C-p
:
na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
sredino zaslona.
-V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji),
-N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
-(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih
-boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje.
+V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
+(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
+kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste
+uporabljali ves èas.
>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
-enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
+enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
ipd.).
jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
skok v novo vrstico.
-Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
-nekaterih tipkovnicah je oznaèena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
-slu¾i za brisanje tipka <Backspace>.
+Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko
+<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
+za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
+vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je oznaèena z "Backspace",
+"Delete" ali "Del".
+
+Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
+vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - <Delback> je
+"Backspace".
-Splo¹no <Delete> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
+Splo¹no <Delback> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
kazalèka.
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri¹ite.
+>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri¹ite.
Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
>> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
->> S tipko <Delete> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
+>> S tipko <Delback> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
vrstici je izginil.
nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
veè zaslonskih vrstic.
->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
+>> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
zdru¾i vrstico s prej¹njo.
>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
ukazov za brisanje:
- <Delete> pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
+ <Delback> pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
oznake za kazalèek)
C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
za kazalèek)
- M-<Delete> pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
+ M-<Delback> pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom
C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
-M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
-C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
-moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
+besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
+M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
+C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
vrstice, drugi na stavke.
Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
-na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
+na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
- foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
- shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
+>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
+ bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
+ shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
>> Poskusite C-x C-b zdaj.
Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
-tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
-podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``,
-na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili
-ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
-katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja.
+tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega
+podroèja.
>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
+Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe
+¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti``
+nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni
+datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete``
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja.
+
+>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s èimer se vrnete v delovno podroèje
+ ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
+ odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s èimer se vrnete
+ nazaj v ta uèbenik.
+
+Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga
+prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij.
+
+Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
+kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno
+takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
+C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje
+,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki
+jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podroèje
+ s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+ vrnite v uèbenik.
+
Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
------------------------
-©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
+©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+>> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
* ODZIVNO PODROÈJE
od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
-Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
+Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
se je zgodilo s kazalèkom.
>> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
->> ©estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalèek.
+>> ©estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalèek.
>> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
-Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
+Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
-mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delete>, boste
+mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delback>, boste
s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
,a`.
Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
-datoteko.
+datoteko.
Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
- okno.
+ okno.
>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
zaprete spodnje okno.
z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
-konèali.
+konèali.
Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
- funkcije.
+ funkcije.
>> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
-write-file.
+write-file.
>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
- nekajkrat.
+ nekajkrat.
>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
- C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+ C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
"info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z
glavni vir dokumentacije.
+* DRUGE MO®NOSTI
+----------------
+
+©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi
+natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
+ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè,
+sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
+tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+
+Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*,
+je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
+preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je
+opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+
+Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi
+podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
+preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
+opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+
+Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa.
+
+
* ZAKLJUÈEK
-----------
Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
-zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
-storite to z ukazom C-z.
+zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
+storite to z ukazom C-z.
Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
-Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation
+Copyright (c) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002 Free Software Foundation
Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
- Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
+ Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
;;; Local Variables:
;;; coding: iso-latin-2
+;;; sentence-end-double-space: nil
;;; End:
+
+;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6
HCoop / bpt / emacs.git / blobdiff