X-Git-Url: http://git.hcoop.net/bpt/emacs.git/blobdiff_plain/bbcd408033a58071a2c5b61f3469ea3a9650b648..b160ff41a813213adfa745a9d009ab638a22d7b1:/etc/TUTORIAL.sl diff --git a/etc/TUTORIAL.sl b/etc/TUTORIAL.sl index d808b5958c..263019643d 100644 --- a/etc/TUTORIAL.sl +++ b/etc/TUTORIAL.sl @@ -1,5 +1,5 @@ -Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions. -Prvo berilo za Emacs +Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu. +Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2001, 2002 Free Software Foundation, Inc. Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju @@ -14,7 +14,7 @@ vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo oznaèevali z . Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). -V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih +V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: <> [Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] @@ -51,6 +51,10 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: Vtipkajte C-l. Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. +Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki +imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s +C-v in M-v pa deluje povsod. + * PREMIKANJE KAZALÈKA --------------------- @@ -60,7 +64,8 @@ pridemo do izbranega mesta na zaslonu? Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj, -znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano: +znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni +kurzorskim tipkam: prej¹nja vrstica, C-p : @@ -74,10 +79,10 @@ znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafi na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na sredino zaslona. -V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji), -N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward` -(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih -boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje. +V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` +(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F +kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste +uporabljali ves èas. >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice. @@ -124,7 +129,7 @@ deluje podobno, a v nasprotni smeri. Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad -enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control +enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice ipd.). @@ -303,14 +308,20 @@ vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za skok v novo vrstico. -Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko . Na -nekaterih tipkovnicah je oznaèena z . Ponekod (ne pa povsod!) -slu¾i za brisanje tipka . +Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko +. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate +za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka +vrstico ali dve nad tipko , ki je oznaèena z "Backspace", +"Delete" ali "Del". + +Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka . Naj +vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - je +"Backspace". -Splo¹no pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem +Splo¹no pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem kazalèka. ->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobri¹ite. +>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobri¹ite. Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija. @@ -322,7 +333,7 @@ nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. ->> S tipko pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega +>> S tipko pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji vrstici je izginil. @@ -331,7 +342,7 @@ ko pobri nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v veè zaslonskih vrstic. ->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite . To +>> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite . To zdru¾i vrstico s prej¹njo. >> Pritisnite . S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo @@ -347,22 +358,22 @@ Zdaj ste se nau in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek ukazov za brisanje: - pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od + pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od oznake za kazalèek) C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako za kazalèek) - M- pobri¹e besedo tik pred kazalèkom + M- pobri¹e besedo tik pred kazalèkom M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz -besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter -M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela -C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne -moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na +besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter +M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela +C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne +moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na vrstice, drugi na stavke. Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega @@ -483,7 +494,7 @@ C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da -na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati +na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati (pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko). Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je @@ -566,9 +577,9 @@ Tudi ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. ->> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f - foo . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in - shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se +>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f + bla . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in + shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL . Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem @@ -581,14 +592,41 @@ z ukazom: >> Poskusite C-x C-b zdaj. Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e -tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna -podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, -na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili -ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v -katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja. +tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki +ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega +podroèja. >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij. +Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih +trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe +¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti`` +nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni +datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete`` +(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z +ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja. + +>> Vtipkajte C-x b bla , s èimer se vrnete v delovno podroèje + ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej + odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL , s èimer se vrnete + nazaj v ta uèbenik. + +Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez +poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga +prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij. + +Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del +kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo +nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno +takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz +C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje +,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki +jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona. + +>> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno podroèje + s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako + vrnite v uèbenik. + Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali @@ -608,7 +646,7 @@ podro * RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV ------------------------ -©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na +©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je: @@ -667,7 +705,7 @@ Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return. ->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem +>> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem vtipkajte M-x repl szamenjalaspremenila. Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede @@ -691,7 +729,7 @@ datoteka ni ve shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x recover file. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes -za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov. +za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov. * ODZIVNO PODROÈJE @@ -770,7 +808,7 @@ aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina, en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov. -Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto +Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. @@ -823,7 +861,7 @@ in vas ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj se je zgodilo s kazalèkom. >> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``. ->> ©estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalèek. +>> ©estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalèek. >> Konèajte iskanje s tipko . Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a @@ -839,11 +877,11 @@ ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo. -Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, +Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer, predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na -mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete , boste +mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete , boste s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e ,a`. @@ -909,14 +947,14 @@ sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo -datoteko. +datoteko. Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki: >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih datotek. Konèajte z . Odpre se ¹e eno okno in izbrana datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo - okno. + okno. >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da zaprete spodnje okno. @@ -987,12 +1025,12 @@ To odpre novo okno in v njem prika z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste -konèali. +konèali. Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè: C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime - funkcije. + funkcije. >> Poskusite C-h f previous-line. To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. @@ -1012,14 +1050,14 @@ spremenljivke. To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in -write-file. +write-file. >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite - nekajkrat. + nekajkrat. >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo. - C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke + C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z @@ -1032,12 +1070,35 @@ write-file. glavni vir dokumentacije. +* DRUGE MO®NOSTI +---------------- + +©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi +natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help +ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè, +sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj +tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. + +Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj +tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*, +je dovolj, da vtipkate C-x b *M in Emacs bo sam dopolnil +preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je +opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. + +Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi +podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), +preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je +opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. + +Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa. + + * ZAKLJUÈEK ----------- Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo -zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa -storite to z ukazom C-z. +zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa +storite to z ukazom C-z. Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - @@ -1054,14 +1115,14 @@ Emacs. V sloven To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: -Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation +Copyright (c) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002 Free Software Foundation Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. - Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati + Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. @@ -1073,4 +1134,7 @@ pi ;;; Local Variables: ;;; coding: iso-latin-2 +;;; sentence-end-double-space: nil ;;; End: + +;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6