1 Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu.
3 Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
4 CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
5 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
7 C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
8 vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno
9 tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
10 M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
11 ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
12 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
13 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
15 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
16 Delno vnešen ukaz prekinete s C-g.
17 V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
18 znaka »>>« ob levem robu. Zgled:
19 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
20 [Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
21 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon),
22 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
23 hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
24 napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
26 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
27 kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.
29 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
30 datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
31 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
32 (pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa
33 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
34 META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).
36 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
42 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
44 C-v Premik se za cel zaslon naprej
45 M-v Premik se za cel zaslon nazaj
46 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
47 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček
48 (znak v C-l je črka L, ne števka 1)
50 >> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
51 Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da
52 je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo
53 zaslona. Če še enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na
54 vrh zaslona. Pritisnite C-l še enkrat, in vrstica se bo pomaknila
57 Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
58 imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
59 C-v in M-v pa deluje povsod.
65 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
66 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
68 Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
69 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
70 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni
76 nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f
79 naslednja vrstica, C-n
81 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico
82 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
85 V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot »previous«
86 (prejšnji), N kot »next« (naslednji), B kot »backward« (nazaj) in F
87 kot »forward« (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste
90 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
92 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
93 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini
96 Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
97 (angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi
98 zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo
99 vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.)
101 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
102 mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je
103 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
105 Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
107 >> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
108 premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
109 vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.
111 Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
112 toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
113 pravi »scrolling«. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na
114 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
116 >> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,
119 Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
120 celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
123 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
125 Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v
126 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
127 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
129 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
130 C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali
133 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
134 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad
135 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
136 nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
139 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
140 premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
141 začetek oz. konec stavka.
143 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
144 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
146 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
147 premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje
148 enega in drugega po svoje naravno.
150 Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi »point«, točka.
151 Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu.
153 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki
156 C-f Premik za znak naprej
157 C-b Premik za znak nazaj
159 M-f Premik za besedo naprej
160 M-b Premik za besedo nazaj
162 C-n Premik v naslednjo vrstico
163 C-p Premik v prejšnjo vrstico
165 C-a Premik na začetek vrstice
166 C-e Premik na konec vrstice
168 M-a Premik na začetek stavka
169 M-e Premik na konec stavka
171 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
172 To so najpogosteje uporabljani ukazi.
174 Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od),
175 ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga
176 premakne na konec datoteke.
178 Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
179 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
180 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
181 ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
182 in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.
184 >> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.
185 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
187 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.
188 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
190 Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
191 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
192 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
193 terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
194 tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
195 ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
196 nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
197 enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
199 Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
200 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
201 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
202 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša
203 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
204 namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno
205 tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
206 deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je »prefiksni«
207 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
209 Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
211 >> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
212 C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku.
214 Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
215 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
216 ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
217 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
219 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
220 premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
221 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
223 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
225 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
226 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
228 Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate
229 verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev,
230 imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
231 miško kliknete na drsnik.
234 * ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI
235 ------------------------------
237 Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z
238 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
239 predolgo, da bi se izvedli.
241 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
242 argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti.
244 >> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
245 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
246 premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali
249 Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
255 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma »onemogočenih«, da bi jih
256 začetniki ne izvedli po nesreči.
258 Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
259 obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
262 Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
263 na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na
264 vprašanje odgovorite z »n«.
266 >> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz),
267 zatem na vprašanje odgovorite n.
273 Emacs lahko prikaže več »oken« in v vsakem svoje besedilo. Kasneje
274 bomo razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo
275 povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre
276 vgrajena pomoč ali pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:
278 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
280 To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
281 zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
283 >> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
284 >> Vtipkajte C-h k C-f.
285 Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
286 ki pojasnjuje ukaz C-f?
288 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
290 Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
291 sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
292 ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
293 delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
294 začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
297 * VRIVANJE IN BRISANJE
298 ----------------------
300 Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
301 kazalček na želeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A,
302 7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na
303 tipko <Return> (ali <Enter>) vrinete znak za skok v novo vrstico.
305 Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <DEL>. Ta
306 tipka je na tipkovnici običajno označena z »Backspace« - skratka, to
307 je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje
308 nazadnje natipkanega znaka.
310 Najverjetneje imate na tipkovnici še tipko »Delete«. Naj vas to ne
311 zmede - z <DEL> mislimo tipko »Backspace«.
313 >> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko
314 <DEL> pobrišite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica
315 spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je
316 samo vaša osebna delovna kopija.
318 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se »nadaljuje« v naslednji
319 vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili
320 zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se
321 nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski
322 vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici,
323 označena z obrnjeno poševnico (znak »\«) v skrajnem desnem stolpcu.
325 >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
326 še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
328 >> S tipko <DEL> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
329 več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
332 Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
333 ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo
334 nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
335 več zaslonskih vrstic.
337 >> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <DEL>. To
338 združi vrstico s prejšnjo.
340 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
341 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
343 Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
344 izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
345 običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.
347 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
349 Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
350 in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
353 <DEL> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
355 C-d pobriše znak tik za kazalčkom (»pod« oznako
358 M-<DEL> pobriše besedo tik pred kazalčkom
359 M-d pobriše besedo tik za kazalčkom
361 C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
362 M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka
364 Črka »d« je iz angleške besede »delete« (pobrisati), črka »k« pa iz
365 besede »kill« (pobiti). Ste opazili, da <DEL> in C-d na eni, ter
366 M-<DEL> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
367 C-f in M-f (<DEL> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
368 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
369 vrstice, drugi na stavke.
371 Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
372 področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo
373 izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-<SPC> (<SPC> je preslednica).
374 Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec
375 področja, ki ga želite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo
376 označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili
377 C-<SPC>. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med
380 >> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji
382 >> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo »Mark set« (slov. »oznaka
383 postavljena«) na dnu ekrana.
384 >> Premaknite kazalček na črko V v »postavimo« v drugi vrstici istega
386 >> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do
389 Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. »kill«,
390 pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. »delete«), je ta, da lahko
391 prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y,
392 drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte nižje). Na
393 splošno ukazi, ki lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko
394 besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo
395 posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne.
397 >> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
398 pobrišete vsebino vrstice.
399 >> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
401 Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
402 vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
403 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
404 drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
405 ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
406 drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
408 Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. »yank« -
409 potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
410 je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
411 na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki.
412 Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem
413 področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto
414 »kill« in »yank« izraza »cut« in »paste« (glejte glosar v priročniku
417 Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y.
419 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
421 Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
422 shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
424 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
426 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
428 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
429 in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
432 Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
433 ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
434 pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do
435 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
436 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
437 besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno
438 prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
439 ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
440 ostalo, kamor ste ga odložili.
442 Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej
443 spet na zadnje pobrisano besedilo.
445 >> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še
447 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
448 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
449 Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
450 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje
451 pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu
452 M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.
455 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
456 ----------------------
458 Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
459 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/.
461 Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če
462 ukaz C-/ ponovimo, prekličemo še spremembo, ki jo je izvedel
463 predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seže še eno
464 spremembo globlje v zgodovino.
466 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
467 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr.
468 premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov
469 shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih
472 >> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/.
474 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem
475 enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk
476 C-/ pošlje Emacsu ukaz C-_. Še tretja možnost je C-x u, ki tudi deluje
477 povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja.
479 Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako,
480 kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
482 Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete,
483 enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
484 besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic
485 ukaza pa velja za eno in drugo.
491 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
492 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
493 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
494 na disku »poiščemo« (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
495 (pravimo tudi, da »obiščemo« datoteko).
497 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
498 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
499 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
500 (angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
501 nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
502 želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
503 lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
506 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z
507 vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov »--:--- TUTORIAL« ali nekaj
508 podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo
509 obiskali. Zdajle je to »TUTORIAL«, vaša delovna kopija učbenika
510 Emacsa. Ko boste poiskali kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu
511 izpisano ime te datoteke.
513 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
514 datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz »prebere argument« (v tem primeru je
515 argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
517 C-x C-f (poišči datoteko)
519 vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
520 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni
521 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
522 pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če
523 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
525 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
526 pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.
528 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je
529 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
530 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
532 Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. Pogovorni
533 vmesnik izgine, ko je ukaz izveden.
535 Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete,
536 urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, da ostanejo
537 spremembe trajne, izvedete ukaz:
539 C-x C-s (shrani datoteko)
541 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
542 disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
543 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
544 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak »~«.
546 Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
547 pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
548 izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju
551 >> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL <Return>.
552 S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici
553 na dnu zaslona izpisal »Wrote ...TUTORIAL«.
555 Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
556 popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
557 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
558 ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
559 Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
560 že obstoječi datoteki.
566 Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
567 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat »poiščete« z
568 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
570 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem »delovnem
571 področju« (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
572 novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo
575 C-x C-b Seznam delovnih področij.
577 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
579 Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
580 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
581 ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega
584 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
586 Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih
587 trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če
588 želite popravljati drugo delovno področje, morate »preklopiti«
589 nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni
590 datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno »obiščete«
591 (odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z
592 ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja.
594 >> Ustvarite datoteko z imenom »bla« tako, da vtipkate C-x C-f bla
595 <Return>. Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL
598 Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez
599 poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga
600 prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij in
601 pripadajoča imena datotek.
603 Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
604 kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo
605 nobeni datoteki. Področje »*Buffer List*«, na primer, je že eno takih.
606 To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x
607 C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju
608 TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejšnjem
609 razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko.
611 Tudi delovno področje »Messages« ne pripada nobeni datoteki, ampak
612 vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na
615 >> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje
616 s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
619 Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
620 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
621 delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
622 spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
623 področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
624 udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
625 bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
626 C-s. Namesto tega imamo:
628 C-x s Shrani nekatera delovna področja
630 Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
631 odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
632 področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti.
635 * RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV
636 ------------------------
638 Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na
639 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
640 eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:
642 C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).
643 Sledi mu en sam znak.
644 M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
647 Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
648 pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega
649 nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
650 katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
651 povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
652 C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
655 Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za
656 preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miško
657 ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal,
658 ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti
659 Emacs, da preklopite na drug program.
661 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
662 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo,
663 ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če
664 uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom »fg« ali
665 splošneje z ukazom »%emacs«.
667 Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
668 poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
669 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz »exit« v ukazni lupini
670 je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
672 Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
673 tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
674 delo s pošto ali kak drug program.
676 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
678 C-x C-f Poišči datoteko.
679 C-x C-s Shrani datoteko.
680 C-x C-b Prikaži seznam delovnih področij.
681 C-x C-c Končaj Emacs.
682 C-x 1 Zapri vsa okna razen enega.
683 C-x u Preklic zadnjega ukaza.
685 Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
686 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden
687 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
688 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
689 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
690 želite priklicati; v tem primeru je to »replace-string«. Vtipkajte
691 samo »repl s<TAB>« in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
692 tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
693 tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
695 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite
696 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
697 vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.
699 >> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
700 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
702 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
703 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
707 * AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE
708 --------------------------
710 Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
711 če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
712 Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
713 urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
714 znaku »#« na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
715 »hello.c«, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
716 »#hello.c#«. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
717 datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.
719 Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
720 shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
721 datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
722 recover-file <Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
723 za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.
729 Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
730 na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.
736 Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno
739 --:**- TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------
741 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
744 Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
745 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
746 odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
747 namesto »0%« pisalo »Top«. Podobno bo pisalo »Bot«, če je
748 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
749 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo »All«.
751 Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno
752 številko vrstice, v kateri je kazalček.
754 Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali.
755 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
758 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
759 Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
760 sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
761 mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih
762 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
763 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
764 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše
767 Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
768 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
769 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
770 mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
771 način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
772 način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način
775 Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
776 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
777 >> Vtipkajte M-x text-mode <Return>.
779 Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne
780 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
781 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
782 obravnaval kot meje med besedami.
784 Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
785 ukazov »opravi isti posel«, vendar pa to počnejo na različen način.
787 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.
789 >> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona.
790 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje
791 od osnovnega (Fundamental).
792 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
794 Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
795 podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
796 načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
797 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
798 od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
799 en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
801 Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
802 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
803 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
805 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode <Return>. Ko je
806 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode
807 <Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med
808 vklopljenim in izklopljenim stanjem.
810 >> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode <Return>. Potem začnite tipkati
811 »asdf asdkl sdjf sdjkf«... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
812 vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
813 Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
815 Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
816 spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
819 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
820 nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20
821 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
823 Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
824 kadar popravljate že napisan odstavek.
825 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
826 znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q).
828 >> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
834 Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (»niz« je zaporedje soslednih
835 znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov
836 za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer
839 Iskanje v Emacsu je »inkrementalno«. To pomeni, da se iskanje odvija
840 hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
842 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
843 iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!
845 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz »I-search« kot pozivnik
846 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
847 in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
849 >> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
850 »kazalček«. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
851 se je zgodilo s kazalčkom.
852 >> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji »kazalček«.
853 >> Šestkrat pritisnite <DEL> in opazujte, kako se premika kazalček.
854 >> Končajte iskanje s tipko <Return>.
856 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
857 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
858 naslednje mesto, kjer se pojavi »kazalček«, samo še enkrat
859 pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da
860 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
862 Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <DEL>, boste opazili,
863 da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
864 nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
865 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali »ka« in je kazalček na
866 mestu, kjer se prvič pojavi »ka«. Če zdaj pritisnete <DEL>, boste
867 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali »a«, hkrati pa se bo kazalček
868 postavil na mesto, kjer je prvič našel »k«, preden ste natipkali še
871 Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
872 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
875 C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
876 išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,
877 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
878 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
881 * VEČ OKEN NA ZASLONU
882 ---------------------
884 Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
885 na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da
886 Emacs uporablja izraz »okvir« (angl. »frame«) - razložen je v
887 naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo
888 »okno« (angl. »window«). Priročnik za Emacs vsebuje glosar
889 uporabljenih izrazov.)
891 >> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l.
892 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
893 V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
895 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
896 (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
897 >> Vtipkajte C-x o (o kot »other«, drugi), da preselite kazalček v
899 >> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini
900 datoteke. Zgornje okno še vedno kaže ta navodila.
901 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
902 mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.
904 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto,
905 v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki
906 utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je
907 ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je položaj
908 kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik.
910 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
911 drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno,
912 se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v.
914 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na
915 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni
916 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
917 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
918 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru »v«).
920 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
921 in namesto nje uporabljate <ESC>. V tem primeru morate najprej
922 pritisniti <ESC>, potem pa Control-v. Obratna kombinacija,
923 CONTROL-<ESC> ne deluje. To je zato, ker je <ESC> znak sam po sebi, ne
924 pa modifikator, kot sta CONTROL in META.
926 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
928 (Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
929 zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot »Obdrži samo eno okno, in
930 sicer tisto, v katerem sem zdaj.«)
932 Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem
933 oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega
934 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
937 Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki:
939 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
940 datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
941 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo
944 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
945 zaprete spodnje okno.
948 * VEČ HKRATNIH OKVIROV
949 ----------------------
951 Emacs lahko ustvari tudi več »okvirov«. Okvir je zbirka oken, skupaj z
952 menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je
953 Emacsov »okvir« tisto, čemur večina drugih programov pravi »okno«. Če
954 delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na
955 zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir.
957 >> Vtipkajte M-x make-frame <Return>
958 Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir.
960 Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem.
961 Prvi okvir ni v ničemer poseben.
963 >> Vtipkajte M-x delete-frame <Return>
964 Ukaz izbriše izbrani okvir.
966 Okvir lahko izbrišete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični
967 sistem - pogosto s klikom na simbol »X« v enem od zgornjih kotov okna.
968 Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs.
971 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
972 ----------------------------
974 Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi »rekurzivni nivo
975 urejanja«. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
976 oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli
977 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
979 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
980 zaporedje je vsenamenski ukaz »pojdi ven«. Uporabite ga lahko tudi
981 za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
983 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
984 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
986 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
987 prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
993 V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
994 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
995 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
996 koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene
997 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
998 (h kot »help«, pomoč).
1000 Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
1001 želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
1002 povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
1003 si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
1005 (Če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite
1006 namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
1008 Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
1009 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
1012 >> Vtipkajte C-h c C-p.
1013 Izpiše se nekaj takega kot
1015 C-p runs the command previous-line
1017 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena
1018 funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo
1019 verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z ukazom že
1022 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
1023 ali, če nimate tipke META, <Esc>v.
1025 Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
1027 >> Vtipkajte C-h k C-p.
1029 To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem
1030 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
1031 z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko
1032 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
1035 Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč:
1037 C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime
1040 >> Poskusite C-h f previous-line <Return>.
1041 To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
1043 Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, vključno s
1044 tistimi, s katerimi lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku
1045 morate vpisati ime spremenljivke.
1047 C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
1048 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
1049 ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih
1050 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
1051 zaporedje, s katerim dosežete isti učinek.
1053 >> Vtipkajte C-h a file <Return>.
1055 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
1056 »file« v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše
1057 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
1060 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite
1063 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
1065 C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
1066 »info«). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
1067 področje, imenovano »*info*«. V njem lahko prebirate
1068 priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z
1069 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za
1070 urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste
1071 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
1072 vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih
1073 ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega
1074 berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš
1075 glavni vir dokumentacije.
1081 Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi
1082 natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali
1083 vtipkajte C-h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč, sta
1084 samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja,
1085 in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
1087 Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj
1088 tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*,
1089 je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
1090 preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje
1091 tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je
1092 opisano v priročniku za Emacs, razdelek »Completion«.
1094 Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi
1095 podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
1096 preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
1097 opisav v priročniku za Emacs, razdelek »Dired«.
1099 Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa.
1105 Emacs zapustite z ukazom C-x C-c.
1107 Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
1108 Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
1112 * RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
1113 ------------------------------
1115 Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
1116 besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
1117 Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin.
1119 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
1120 razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
1122 Copyright © 1985, 1996, 1998, 2001-2014 Free Software Foundation, Inc.
1124 Ta datoteka je del paketa GNU Emacs.
1126 GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate
1127 po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo »GNU General Public License«,
1128 izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja,
1129 bodisi katerekoli kasnejše izdaje, ki je na voljo.
1131 GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI
1132 NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO
1133 ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v »GNU
1134 General Public License«.
1136 Kopijo »GNU General Public License« bi morali prejeti skupaj s paketom
1137 GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na <http://www.gnu.org/licenses/>.
1139 Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa
1140 GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem
1141 (»lastništvo«) v programju tako, da uporabljate, pišete in delite
1144 ;;; Local Variables:
1146 ;;; sentence-end-double-space: nil
HCoop / bpt / emacs.git / blob