-Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu.
-
-Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
-CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
-vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
-
- C-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
- vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno
- tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
- M-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
- ALT, ko vtipkamo <znak>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
- ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
- pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
-
-Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
-V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
-znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
-<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
-[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
- da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
- hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
- napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
-
-Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
-kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran.
-
-Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
-datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
-ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
-(pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa
-pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke
-META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni).
-
->> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
-
-
-* POVZETEK
-----------
-
-Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
-
- C-v Premik se za cel zaslon naprej
- M-v Premik se za cel zaslon nazaj
- C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
- osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek
- (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
-
->> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
- Vtipkajte C-l.
- Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
-
-Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
-imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
-C-v in M-v pa deluje povsod.
-
-
-* PREMIKANJE KAZALÈKA
----------------------
-
-Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
-pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
-
-Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
-C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni
-kurzorskim tipkam:
-
- prej¹nja vrstica, C-p
- :
- :
- nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f
- :
- :
- naslednja vrstica, C-n
-
->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico
- na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
- sredino zaslona.
-
-V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
-(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
-kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste
-uporabljali ves èas.
-
->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
-
->> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
- pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini
- vrstice.
-
-Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico
-(angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
-zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico
-(èeprav tega Emacs ne zahteva).
-
->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se
- mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je
- ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
-
-Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
-
->> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za
- premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
- vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico.
-
-Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
-toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu
-pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na
-katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
-
->> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte,
- kaj se zgodi.
-
-Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
-pa za besedo nazaj.
-
->> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
-
-Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v
-belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
-deluje podobno, a v nasprotni smeri.
-
->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in
- C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali
- med besedami.
-
-Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
-drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
-enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
-nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
-ipd.).
-
-Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
-premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
-zaèetek oz. konec stavka.
-
->> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
- Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
-
-Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se
-premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje
-enega in drugega po svoje naravno.
-
-Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka.
-Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu.
-
-Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki
-po besedo in stavek:
-
- C-f Premik za znak naprej
- C-b Premik za znak nazaj
-
- M-f Premik za besedo naprej
- M-b Premik za besedo nazaj
-
- C-n Premik v naslednjo vrstico
- C-p Premik v prej¹njo vrstico
-
- C-a Premik na zaèetek vrstice
- C-e Premik na konec vrstice
-
- M-a Premik na zaèetek stavka
- M-e Premik na konec stavka
-
->> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
- To so najpogosteje uporabljani ukazi.
-
-©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od),
-ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga
-premakne na konec datoteke.
-
-Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
-pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
-prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
-ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
-in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift.
-
->> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika.
- Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
-
->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika.
- Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
-
-Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po
-zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
-C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
-terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
-ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
-enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
-
-Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
-pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev
-ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo,
-kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a
-tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
-namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno
-tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker
-deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
-argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
-
-Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
-
->> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
- C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
-
-Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
-ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
-ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
-argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
-
-Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
-premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
-8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
-
->> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
-
-To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
-premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
-
-Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
-verjetno ob robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev,
-imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
-mi¹ko kliknete na drsnik.
-
->> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
- srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
- doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
-
->> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in
- dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
- premikate mi¹ko?
-
-
-* ÈE SE EMACS OBESI
--------------------
-
-Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z
-ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
-predolgo, da bi se izvedli.
-
-Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni
-argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti.
-
->> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100,
- zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je
- premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali
- s C-g.
-
-Tudi èe ste po nesreèi vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
-
-
-* ONEMOGOÈENI UKAZI
--------------------
-
-Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih
-zaèetniki ne izvedli po nesreèi.
-
-Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
-obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga
-res ¾elite izvesti.
-
-Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
-na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
-vpra¹anje odgovorite z ,n`.
-
->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz),
- zatem na vpra¹anje odgovorite n.
-
-
-* OKNA
-------
-
-Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
-razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
-le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali
-pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je:
-
- C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
-
-To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
-zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
-
->> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
- Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
- ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
-
->> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
-
-Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
-ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
-delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
-
-
-* VRIVANJE IN BRISANJE
-----------------------
-
-Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
-kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko
-vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
-jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
-skok v novo vrstico.
-
-Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko
-<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
-za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
-vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je oznaèena z "Backspace",
-"Delete" ali "Del".
-
-Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
-vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - <Delback> je
-"Backspace".
-
-Splo¹no <Delback> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
-kazalèka.
-
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri¹ite.
- Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
- tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
-
-Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih
-okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se
-nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
-
->> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
- ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
-
->> S tipko <Delback> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
- veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
- vrstici je izginil.
-
-Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem,
-ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo. Èe bo
-nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
-veè zaslonskih vrstic.
-
->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
- zdru¾i vrstico s prej¹njo.
-
->> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
- vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
-
-Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se
-izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev
-obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo.
-
->> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
-
-Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate
-in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
-ukazov za brisanje:
-
- <Delback> pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
- oznake za kazalèek)
- C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
- za kazalèek)
-
- M-<Delback> pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
- M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom
-
- C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
- M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
-
-Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
-M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
-C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
-moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
-vrstice, drugi na stavke.
-
-Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
-podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo
-izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
-preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na
-drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
-ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
-
->> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji
- odstavek.
->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka
- postavljena) na dnu ekrana.
->> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
- odstavka.
->> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do
- èrke V.
-
-Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
-pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
-prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki
-lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo
-pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo
-prazne vrstice in presledke, pa ne.
-
->> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
- pobri¹ete vsebino vrstice.
->> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico.
-
-Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e
-vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za
-eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo
-drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
-ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
-drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
-
-Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` --
-potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
-je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
-na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
-datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v
-delovnem podroèju poveèterjeno.
-
-Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y.
-
->> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
-
-Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
-shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
-
->> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
-
-Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
-
->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol
- in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
- besedila?
-
-Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
-ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
-pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do
-njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
-besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
-besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno
-pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi
-ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
-ostalo, kamor ste ga odlo¾ili.
-
-Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej
-spet na zadnje pobrisano besedilo.
-
->> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e
- eno vrstico.
- Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
- Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
- Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
- zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje
- pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu
- M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev.
-
-
-* PREKLIC UKAZA (UNDO)
-----------------------
-
-Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
-besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
-C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e
-predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno
-spremembo globlje v zgodovino.
-
-Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema
-izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
-(npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
-znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
-bi jih morali vtipkati.
-
->> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u.
-
-C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
-s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat
-zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
-povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na
-nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo
-pritisnjeno tipko CONTROL.
-
-Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe
-bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
-
-Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete,
-enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
-besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
-C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
-
-
-* DATOTEKE
-----------
-
-Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
-datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
-ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
-na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
-(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
-
-Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
-bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
-spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
-(angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi
-nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne
-¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
-lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko
-¾e shranili na disk.
-
-V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in
-konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
-zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
-,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa. Ko boste poiskali
-kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
-
-Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
-datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
-tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
-
- C-x C-f (poi¹èi datoteko)
-
-vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
-vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni
-vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
-pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe
-ste se na primer pri tipkanju zmotili.
-
-Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
-pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g.
-
->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je
- zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
- uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
-
-Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
-po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
-izgine, ko je ukaz izveden.
-
-Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
-dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite,
-da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
-
- C-x C-s (shrani datoteko)
-
-Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na
-disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
-da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
-razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
-
-Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje
-pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne
-izgubite veliko.
-
->> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega
- uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
- ...TUTORIAL``.
-
-Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali
-popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z
-Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom,
-ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo
-Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na
-¾e obstojeèi datoteki.
-
-
-* DELOVNA PODROÈJA
-------------------
-
-Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
-ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
-ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
-
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
- bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
- shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
- vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
-
-Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
-podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
-novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo
-z ukazom:
-
- C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
-
->> Poskusite C-x C-b zdaj.
-
-Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
-tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
-ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega
-podroèja.
-
->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
-
-Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih
-trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe
-¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti``
-nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni
-datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete``
-(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z
-ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja.
-
->> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s èimer se vrnete v delovno podroèje
- ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
- odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s èimer se vrnete
- nazaj v ta uèbenik.
-
-Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez
-poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga
-prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij.
-
-Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
-kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo
-nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno
-takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
-C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje
-,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki
-jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona.
-
->> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podroèje
- s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
- vrnite v uèbenik.
-
-Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
-ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
-delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
-spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na
-podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
-udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi
-bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
-C-s. Namesto tega imamo:
-
- C-x s Shrani nekatera delovna podroèja
-
-Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena,
-odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
-podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti.
-
-
-* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
-------------------------
-
-©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
-razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
-eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
-
- C-x Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend).
- Sledi mu en sam znak.
- M-x Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
- ukaza.
-
-Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
-pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega
-nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s
-katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
-povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
-C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
-datoteke).
-
-Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi
-nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
-
-Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
-lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko
-vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``.
-
-Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
-po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
-primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
-je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
-
-Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je
-tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za
-delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
-napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
-èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
-Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
-
-Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
-
- C-x C-f Poi¹èi datoteko.
- C-x C-s Shrani datoteko.
- C-x C-b Prika¾i seznam delovnih podroèij.
- C-x C-c Konèaj Emacs.
- C-x 1 Zapri vsa okna razen enega.
- C-x u Preklic zadnjega ukaza.
-
-Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
-poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela. Eden
-takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
-niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
-vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
-¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
-tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
-tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
-
-Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
-zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
-vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
-
->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
- vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
-
- Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
- z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
- ,,spremenila``.
-
-
-* AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE
---------------------------
-
-Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene,
-èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
-Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih
-urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
-znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala
-,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje
-,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena
-datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e.
-
-Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno
-shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
-datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
-recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
-
-
-* ODZIVNO PODROÈJE
-------------------
-
-Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
-na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano.
-
-
-* STATUSNA VRSTICA
-------------------
-
-Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
-nekaj podobnega kot:
-
---:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------
-
-V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
-urejate.
-
-Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
-poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN
-odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo
-namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je
-zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete,
-tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
-
-Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno
-¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek.
-
-Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali.
-Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
-so samo èrtice.
-
-Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela
-Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste
-sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major
-mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih
-so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
-besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin,
-njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e
-Fundamental.
-
-Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
-denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
-programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
-mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni
-naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
-naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin
-Fundamental.
-
-Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na
-primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
->> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
-
-Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
-spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
-dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
-obravnaval kot meje med besedami.
-
-Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina
-ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin.
-
-Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m.
-
->> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
- vrha zaslona.
->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje
- od osnovnega (Fundamental).
->> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
-
-Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi
-podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih
-naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko
-aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno
-od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
-en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
-
-Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
-Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
-presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
-
-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
-vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
-(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
-
->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem zaènite tipkati
- "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
- vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
- Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
-
-©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
-spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
-argument.
-
->> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
- nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20
- znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
-
-Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
-kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
-Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
-znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q).
-
->> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
-
-
-* ISKANJE
----------
-
-Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
-naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
-premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je
-na¹el iskani niz.
-
-Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga
-navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
-odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
-
-Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
-iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip!
-
-Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
-v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
-in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. <Return> zakljuèi iskanje.
-
->> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo
- ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
- se je zgodilo s kazalèkom.
->> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
->> ©estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalèek.
->> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
-
-Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
-poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete
-naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat
-pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da
-iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
-
-OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
-zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
-ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
-ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
-C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
-Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
-
-Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
-da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
-nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
-predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
-mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delback>, boste
-s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
-postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
-,a`.
-
-Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
-(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
-se iskanje prekine.
-
-C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in
-i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke,
-namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
-tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
-
-
-* VEÈ OKEN NA ZASLONU
----------------------
-
-Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
-na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
-
->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
- znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
->> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
- V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
- oknu.
->> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
- (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
- spodnje okno.
->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
- Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila.
->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na
- mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno.
-
-Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
-v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi
-v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
-nauèili, veljajo za aktivno okno.
-
-Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
-drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu,
-v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
-premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
-
-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na
-PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
-tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
-tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
-pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
-
-Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
-in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
-ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
-kot sta CONTROL in META.
-
->> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
-
-(Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
-zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in
-sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
-
-Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
-oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
-okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
-datoteko.
-
-Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
-
->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
- datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
- datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
- okno.
-
->> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
- zaprete spodnje okno.
-
-
-* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
-----------------------------
-
-Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo
-urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
-oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli
-[(Fundamental)] namesto (Fundamental).
-
-Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To
-zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
-za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
-
->> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
- ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
-
-Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
-preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
-
-
-* DODATNA POMOÈ
----------------
-
-V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete
-Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
-zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
-koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
-veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
-(h kot ,,help``, pomoè).
-
-Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
-¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
-povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
-si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
-
-(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
-dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem
-pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega
-poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
-
-Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
-pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
-kratek opis ukaza.
-
->> Vtipkajte C-h c C-p.
- Izpi¹e se nekaj takega kot
-
- C-p runs the command previous-line
-
-Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
-uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so
-navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
-poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z
-ukazom ¾e kdaj sreèali.
-
-Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
-ali, èe nimate tipke META, <Esc>v.
-
-Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
-
->> Vtipkajte C-h k C-p.
-
-To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
-z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
-z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
-urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
-konèali.
-
-Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
-
- C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
- funkcije.
-
->> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
- To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
-
-Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
-lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
-spremenljivke.
-
- C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
- vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
- ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih
- bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
- zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
-
->> Vtipkajte C-h a file<Return>.
-
-To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
-,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
-tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
-write-file.
-
->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
- nekajkrat.
-
->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
-
- C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
- "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
- podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
- priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z
- ukazom m emacs<Return> denimo dobite priroènik za
- urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste
- uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
- vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih
- ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega
- berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹
- glavni vir dokumentacije.
-
-
-* DRUGE MO®NOSTI
-----------------
-
-©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi
-natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
-ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè,
-sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
-tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
-
-Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj
-tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*,
-je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
-preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je
-opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
-
-Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi
-podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
-preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
-opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
-
-Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa.
-
-
-* ZAKLJUÈEK
------------
-
-Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
-zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
-storite to z ukazom C-z.
-
-Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
-Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
-prito¾ite se!
-
-
-* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
-------------------------------
-
-Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
-besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
-Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin.
-
-To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
-razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
-
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc.
-
- Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
- v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
- avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
- nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
-
- Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
- spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
- oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
-
-Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni,
-a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
-kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
-obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate,
-pi¹ete in delite prosto programje!
-
-;;; Local Variables:
-;;; coding: iso-latin-2
-;;; sentence-end-double-space: nil
-;;; End:
-
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu.
+
+Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
+CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
+vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
+
+ C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+ vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno
+ tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
+ M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+ ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
+ pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
+
+Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
+Delno vnešen ukaz prekinete s C-g.
+V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
+znaka »>>« ob levem robu. Zgled:
+<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
+[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
+>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon),
+ da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
+ hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
+ napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
+
+Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
+kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.
+
+Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
+datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
+ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
+(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa
+pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
+META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).
+
+>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
+
+
+* povzetek
+----------
+
+Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
+
+ C-v Premik se za cel zaslon naprej
+ M-v Premik se za cel zaslon nazaj
+ C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
+ osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček
+ (znak v C-l je črka L, ne števka 1)
+
+>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
+ Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da
+ je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo
+ zaslona. Če še enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na
+ vrh zaslona. Pritisnite C-l še enkrat, in vrstica se bo pomaknila
+ na dno zaslona.
+
+Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
+imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
+C-v in M-v pa deluje povsod.
+
+
+* PREMIKANJE KAZALČKA
+---------------------
+
+Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
+pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
+
+Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
+C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni
+kurzorskim tipkam:
+
+ prejšnja vrstica, C-p
+ :
+ :
+ nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f
+ :
+ :
+ naslednja vrstica, C-n
+
+>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico
+ na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
+ sredino zaslona.
+
+V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot »previous«
+(prejšnji), N kot »next« (naslednji), B kot »backward« (nazaj) in F
+kot »forward« (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste
+uporabljali ves čas.
+
+>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
+
+>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
+ pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini
+ vrstice.
+
+Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
+(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi
+zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo
+vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.)
+
+>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
+ mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je
+ ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
+
+Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
+
+>> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
+ premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
+ vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.
+
+Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
+toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
+pravi »scrolling«. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na
+katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
+
+>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,
+ kaj se zgodi.
+
+Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
+pa za besedo nazaj.
+
+>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
+
+Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v
+belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
+deluje podobno, a v nasprotni smeri.
+
+>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
+ C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali
+ med besedami.
+
+Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
+drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad
+enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
+nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
+ipd.).
+
+Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
+premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
+začetek oz. konec stavka.
+
+>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
+ Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
+
+Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
+premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje
+enega in drugega po svoje naravno.
+
+Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi »point«, točka.
+Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu.
+
+Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki
+po besedo in stavek:
+
+ C-f Premik za znak naprej
+ C-b Premik za znak nazaj
+
+ M-f Premik za besedo naprej
+ M-b Premik za besedo nazaj
+
+ C-n Premik v naslednjo vrstico
+ C-p Premik v prejšnjo vrstico
+
+ C-a Premik na začetek vrstice
+ C-e Premik na konec vrstice
+
+ M-a Premik na začetek stavka
+ M-e Premik na konec stavka
+
+>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
+ To so najpogosteje uporabljani ukazi.
+
+Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od),
+ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga
+premakne na konec datoteke.
+
+Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
+pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
+prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
+ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
+in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.
+
+>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.
+ Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
+
+>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.
+ Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
+
+Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
+zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
+C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
+terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
+nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
+enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
+
+Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
+pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
+ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
+kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša
+tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
+namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno
+tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
+deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je »prefiksni«
+argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
+
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
+
+>> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
+ C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku.
+
+Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
+ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
+ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
+argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
+
+Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
+premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
+8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
+
+>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
+
+To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
+premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
+
+Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate
+verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev,
+imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
+miško kliknete na drsnik.
+
+
+* ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI
+------------------------------
+
+Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z
+ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
+predolgo, da bi se izvedli.
+
+Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
+argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti.
+
+>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
+ zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
+ premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali
+ s C-g.
+
+Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
+
+
+* ONEMOGOČENI UKAZI
+-------------------
+
+Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma »onemogočenih«, da bi jih
+začetniki ne izvedli po nesreči.
+
+Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
+obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
+res želite izvesti.
+
+Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
+na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na
+vprašanje odgovorite z »n«.
+
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz),
+ zatem na vprašanje odgovorite n.
+
+
+* OKNA
+------
+
+Emacs lahko prikaže več »oken« in v vsakem svoje besedilo. Kasneje
+bomo razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo
+povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre
+vgrajena pomoč ali pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:
+
+ C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
+
+To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
+zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
+
+>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
+>> Vtipkajte C-h k C-f.
+ Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
+ ki pojasnjuje ukaz C-f?
+
+>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
+
+Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
+sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
+ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
+delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
+začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
+
+
+* VRIVANJE IN BRISANJE
+----------------------
+
+Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
+kazalček na želeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A,
+7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na
+tipko <Return> (ali <Enter>) vrinete znak za skok v novo vrstico.
+
+Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <DEL>. Ta
+tipka je na tipkovnici običajno označena z »Backspace« - skratka, to
+je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje
+nazadnje natipkanega znaka.
+
+Najverjetneje imate na tipkovnici še tipko »Delete«. Naj vas to ne
+zmede - z <DEL> mislimo tipko »Backspace«.
+
+>> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko
+ <DEL> pobrišite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica
+ spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je
+ samo vaša osebna delovna kopija.
+
+Ko vrstica postane predolga za zaslon, se »nadaljuje« v naslednji
+vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili
+zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski
+vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici,
+označena z obrnjeno poševnico (znak »\«) v skrajnem desnem stolpcu.
+
+>> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
+ še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
+
+>> S tipko <DEL> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
+ več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
+ vrstici je izginil.
+
+Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
+ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo
+nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
+več zaslonskih vrstic.
+
+>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <DEL>. To
+ združi vrstico s prejšnjo.
+
+>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
+ vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
+
+Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
+izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
+običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.
+
+>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
+
+Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
+in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
+ukazov za brisanje:
+
+ <DEL> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
+ oznake za kazalček)
+ C-d pobriše znak tik za kazalčkom (»pod« oznako
+ za kazalček)
+
+ M-<DEL> pobriše besedo tik pred kazalčkom
+ M-d pobriše besedo tik za kazalčkom
+
+ C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
+ M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka
+
+Črka »d« je iz angleške besede »delete« (pobrisati), črka »k« pa iz
+besede »kill« (pobiti). Ste opazili, da <DEL> in C-d na eni, ter
+M-<DEL> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
+C-f in M-f (<DEL> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
+vrstice, drugi na stavke.
+
+Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-<SPC> (<SPC> je preslednica).
+Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec
+področja, ki ga želite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo
+označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili
+C-<SPC>. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med
+obema mejama.
+
+>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji
+ odstavek.
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo »Mark set« (slov. »oznaka
+ postavljena«) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazalček na črko V v »postavimo« v drugi vrstici istega
+ odstavka.
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do
+ črke V.
+
+Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. »kill«,
+pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. »delete«), je ta, da lahko
+prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y,
+drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte nižje). Na
+splošno ukazi, ki lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko
+besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo
+posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne.
+
+>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
+ pobrišete vsebino vrstice.
+>> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
+
+Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
+vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
+eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
+drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
+ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
+drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
+
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. »yank« -
+potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
+je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
+na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki.
+Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem
+področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto
+»kill« in »yank« izraza »cut« in »paste« (glejte glosar v priročniku
+za Emacs).
+
+Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y.
+
+>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
+
+Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
+
+>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
+
+Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
+
+>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
+ in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
+ besedila?
+
+Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
+ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
+pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do
+njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
+besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
+besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno
+prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
+ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
+ostalo, kamor ste ga odložili.
+
+Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej
+spet na zadnje pobrisano besedilo.
+
+>> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še
+ eno vrstico.
+ Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
+ Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
+ Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
+ zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje
+ pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu
+ M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.
+
+
+* PREKLIC UKAZA (UNDO)
+----------------------
+
+Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
+besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/.
+
+Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če
+ukaz C-/ ponovimo, prekličemo še spremembo, ki jo je izvedel
+predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seže še eno
+spremembo globlje v zgodovino.
+
+Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
+izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr.
+premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov
+shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih
+morali vtipkati.
+
+>> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/.
+
+C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem
+enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk
+C-/ pošlje Emacsu ukaz C-_. Še tretja možnost je C-x u, ki tudi deluje
+povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja.
+
+Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako,
+kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+
+Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete,
+enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic
+ukaza pa velja za eno in drugo.
+
+
+* DATOTEKE
+----------
+
+Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
+datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
+ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
+na disku »poiščemo« (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
+(pravimo tudi, da »obiščemo« datoteko).
+
+Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
+bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
+spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
+(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
+nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
+želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
+lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
+že shranili na disk.
+
+V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z
+vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov »--:--- TUTORIAL« ali nekaj
+podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo
+obiskali. Zdajle je to »TUTORIAL«, vaša delovna kopija učbenika
+Emacsa. Ko boste poiskali kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu
+izpisano ime te datoteke.
+
+Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
+datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz »prebere argument« (v tem primeru je
+argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
+
+ C-x C-f (poišči datoteko)
+
+vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
+vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni
+vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
+pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če
+ste se na primer pri tipkanju zmotili.
+
+Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
+pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.
+
+>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je
+ zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
+ uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
+
+Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. Pogovorni
+vmesnik izgine, ko je ukaz izveden.
+
+Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete,
+urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, da ostanejo
+spremembe trajne, izvedete ukaz:
+
+ C-x C-s (shrani datoteko)
+
+Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
+disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
+da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
+razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak »~«.
+
+Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
+pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
+izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju
+nižje).
+
+>> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL <Return>.
+ S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici
+ na dnu zaslona izpisal »Wrote ...TUTORIAL«.
+
+Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
+popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
+Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
+ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
+Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
+že obstoječi datoteki.
+
+
+* DELOVNA PODROČJA
+------------------
+
+Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
+ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat »poiščete« z
+ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
+
+Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem »delovnem
+področju« (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
+novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo
+z ukazom:
+
+ C-x C-b Seznam delovnih področij.
+
+>> Poskusite C-x C-b zdaj.
+
+Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
+tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega
+področja.
+
+>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
+
+Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če
+želite popravljati drugo delovno področje, morate »preklopiti«
+nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni
+datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno »obiščete«
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja.
+
+>> Ustvarite datoteko z imenom »bla« tako, da vtipkate C-x C-f bla
+ <Return>. Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL
+ <Return>.
+
+Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga
+prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij in
+pripadajoča imena datotek.
+
+Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
+kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Področje »*Buffer List*«, na primer, je že eno takih.
+To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x
+C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju
+TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejšnjem
+razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko.
+
+Tudi delovno področje »Messages« ne pripada nobeni datoteki, ampak
+vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na
+dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje
+ s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+ vrnite v učbenik.
+
+Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
+ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
+delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
+spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
+področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
+udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
+bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
+C-s. Namesto tega imamo:
+
+ C-x s Shrani nekatera delovna področja
+
+Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
+odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
+področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti.
+
+
+* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV
+------------------------
+
+Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na
+razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
+eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:
+
+ C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).
+ Sledi mu en sam znak.
+ M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
+ ukaza.
+
+Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
+pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega
+nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
+katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
+povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
+C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
+datoteke).
+
+Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za
+preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miško
+ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal,
+ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti
+Emacs, da preklopite na drug program.
+
+Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
+nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo,
+ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če
+uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom »fg« ali
+splošneje z ukazom »%emacs«.
+
+Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
+poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
+primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz »exit« v ukazni lupini
+je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
+
+Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
+tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
+delo s pošto ali kak drug program.
+
+Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
+
+ C-x C-f Poišči datoteko.
+ C-x C-s Shrani datoteko.
+ C-x C-b Prikaži seznam delovnih področij.
+ C-x C-c Končaj Emacs.
+ C-x 1 Zapri vsa okna razen enega.
+ C-x u Preklic zadnjega ukaza.
+
+Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
+poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden
+takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
+niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
+vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
+želite priklicati; v tem primeru je to »replace-string«. Vtipkajte
+samo »repl s<TAB>« in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
+tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
+
+Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite
+zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
+vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.
+
+>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+ vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
+
+ Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
+ z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
+ »spremenila«.
+
+
+* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE
+--------------------------
+
+Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
+če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
+Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
+urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
+znaku »#« na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
+»hello.c«, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
+»#hello.c#«. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
+datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.
+
+Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
+shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
+datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
+recover-file <Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.
+
+
+* ODZIVNO PODROČJE
+------------------
+
+Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
+na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.
+
+
+* STATUSNA VRSTICA
+------------------
+
+Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno
+nekaj podobnega kot:
+
+--:**- TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------
+
+V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
+urejate.
+
+Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
+poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
+odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
+namesto »0%« pisalo »Top«. Podobno bo pisalo »Bot«, če je
+zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
+tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo »All«.
+
+Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno
+številko vrstice, v kateri je kazalček.
+
+Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali.
+Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
+so samo črtice.
+
+Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
+Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
+sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
+mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih
+so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
+besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
+njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše
+Fundamental.
+
+Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
+denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
+programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
+mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
+način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
+način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način
+Fundamental.
+
+Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
+primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
+>> Vtipkajte M-x text-mode <Return>.
+
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne
+spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
+dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
+obravnaval kot meje med besedami.
+
+Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
+ukazov »opravi isti posel«, vendar pa to počnejo na različen način.
+
+Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.
+
+>> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona.
+>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje
+ od osnovnega (Fundamental).
+>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
+
+Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
+podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
+načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
+aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
+od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
+en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
+
+Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
+Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
+presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
+
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode <Return>. Ko je
+vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode
+<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med
+vklopljenim in izklopljenim stanjem.
+
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode <Return>. Potem začnite tipkati
+ »asdf asdkl sdjf sdjkf«... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+ vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
+ Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
+
+Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
+spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
+argument.
+
+>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
+ nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20
+ znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
+
+Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
+kadar popravljate že napisan odstavek.
+Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
+znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q).
+
+>> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
+
+
+* ISKANJE
+---------
+
+Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (»niz« je zaporedje soslednih
+znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov
+za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer
+je našel iskani niz.
+
+Iskanje v Emacsu je »inkrementalno«. To pomeni, da se iskanje odvija
+hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
+
+Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
+iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!
+
+Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz »I-search« kot pozivnik
+v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
+in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
+
+>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
+ »kazalček«. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
+ se je zgodilo s kazalčkom.
+>> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji »kazalček«.
+>> Šestkrat pritisnite <DEL> in opazujte, kako se premika kazalček.
+>> Končajte iskanje s tipko <Return>.
+
+Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
+poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
+naslednje mesto, kjer se pojavi »kazalček«, samo še enkrat
+pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da
+iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
+
+Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <DEL>, boste opazili,
+da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
+nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
+predpostavimo, da ste do zdaj natipkali »ka« in je kazalček na
+mestu, kjer se prvič pojavi »ka«. Če zdaj pritisnete <DEL>, boste
+s tem v pogovornem vmesniku izbrisali »a«, hkrati pa se bo kazalček
+postavil na mesto, kjer je prvič našel »k«, preden ste natipkali še
+»a«.
+
+Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
+(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
+se iskanje prekine.
+
+C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
+išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,
+namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
+tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
+
+
+* VEČ OKEN NA ZASLONU
+---------------------
+
+Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
+na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da
+Emacs uporablja izraz »okvir« (angl. »frame«) - razložen je v
+naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo
+»okno« (angl. »window«). Priročnik za Emacs vsebuje glosar
+uporabljenih izrazov.)
+
+>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l.
+>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
+ V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
+ oknu.
+>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
+ (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
+>> Vtipkajte C-x o (o kot »other«, drugi), da preselite kazalček v
+ spodnje okno.
+>> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini
+ datoteke. Zgornje okno še vedno kaže ta navodila.
+>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
+ mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.
+
+Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto,
+v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki
+utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je
+ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je položaj
+kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik.
+
+Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
+drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno,
+se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v.
+
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na
+PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni
+tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
+tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
+pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru »v«).
+
+Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
+in namesto nje uporabljate <ESC>. V tem primeru morate najprej
+pritisniti <ESC>, potem pa Control-v. Obratna kombinacija,
+CONTROL-<ESC> ne deluje. To je zato, ker je <ESC> znak sam po sebi, ne
+pa modifikator, kot sta CONTROL in META.
+
+>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
+
+(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
+zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot »Obdrži samo eno okno, in
+sicer tisto, v katerem sem zdaj.«)
+
+Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem
+oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega
+okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
+datoteko.
+
+Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki:
+
+>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
+ datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
+ datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo
+ okno.
+
+>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
+ zaprete spodnje okno.
+
+
+* VEČ HKRATNIH OKVIROV
+----------------------
+
+Emacs lahko ustvari tudi več »okvirov«. Okvir je zbirka oken, skupaj z
+menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je
+Emacsov »okvir« tisto, čemur večina drugih programov pravi »okno«. Če
+delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na
+zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir.
+
+>> Vtipkajte M-x make-frame <Return>
+ Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir.
+
+Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem.
+Prvi okvir ni v ničemer poseben.
+
+>> Vtipkajte M-x delete-frame <Return>
+ Ukaz izbriše izbrani okvir.
+
+Okvir lahko izbrišete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični
+sistem - pogosto s klikom na simbol »X« v enem od zgornjih kotov okna.
+Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs.
+
+
+* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
+----------------------------
+
+Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi »rekurzivni nivo
+urejanja«. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
+oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli
+[(Fundamental)] namesto (Fundamental).
+
+Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
+zaporedje je vsenamenski ukaz »pojdi ven«. Uporabite ga lahko tudi
+za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
+
+>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
+ ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
+
+Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
+prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
+
+
+* DODATNA POMOČ
+---------------
+
+V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
+Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
+zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
+koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene
+veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
+(h kot »help«, pomoč).
+
+Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
+želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
+povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
+si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
+
+(Če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite
+namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+
+Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
+pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
+kratek opis ukaza.
+
+>> Vtipkajte C-h c C-p.
+ Izpiše se nekaj takega kot
+
+ C-p runs the command previous-line
+
+Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena
+funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo
+verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z ukazom že
+kdaj srečali.
+
+Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
+ali, če nimate tipke META, <Esc>v.
+
+Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
+
+>> Vtipkajte C-h k C-p.
+
+To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem
+z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
+z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko
+urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
+končali.
+
+Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč:
+
+ C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime
+ funkcije.
+
+>> Poskusite C-h f previous-line <Return>.
+ To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+
+Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, vključno s
+tistimi, s katerimi lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku
+morate vpisati ime spremenljivke.
+
+ C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
+ vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
+ ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih
+ bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
+ zaporedje, s katerim dosežete isti učinek.
+
+>> Vtipkajte C-h a file <Return>.
+
+To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
+»file« v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše
+tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
+write-file.
+
+>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite
+ nekajkrat.
+
+>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
+
+ C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+ »info«). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+ področje, imenovano »*info*«. V njem lahko prebirate
+ priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z
+ ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za
+ urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste
+ uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
+ vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih
+ ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega
+ berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš
+ glavni vir dokumentacije.
+
+
+* DRUGE MOŽNOSTI
+----------------
+
+Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi
+natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali
+vtipkajte C-h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč, sta
+samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja,
+in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+
+Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*,
+je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
+preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje
+tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je
+opisano v priročniku za Emacs, razdelek »Completion«.
+
+Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi
+podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
+preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
+opisav v priročniku za Emacs, razdelek »Dired«.
+
+Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa.
+
+
+* ZAKLJUČEK
+-----------
+
+Emacs zapustite z ukazom C-x C-c.
+
+Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
+Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
+pritožite se!
+
+
+* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
+------------------------------
+
+Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
+besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
+Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin.
+
+To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
+razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+
+Copyright © 1985, 1996, 1998, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc.
+
+ Ta datoteka je del paketa GNU Emacs.
+
+ GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate
+ po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo »GNU General Public License«,
+ izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja,
+ bodisi katerekoli kasnejše izdaje, ki je na voljo.
+
+ GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI
+ NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO
+ ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v »GNU
+ General Public License«.
+
+ Kopijo »GNU General Public License« bi morali prejeti skupaj s paketom
+ GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na <http://www.gnu.org/licenses/>.
+
+Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa
+GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem
+(»lastništvo«) v programju tako, da uporabljate, pišete in delite
+prosto programje!
+
+;;; Local Variables:
+;;; coding: utf-8
+;;; sentence-end-double-space: nil
+;;; End:
HCoop / bpt / emacs.git / commitdiff