-Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
-Emacs. Prvo berilo.
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu.
Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
- C-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
- vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo
- pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
- M-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
- ko vtipkamo znak <chr>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
- ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
- pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
+ C-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+ vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno
+ tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
+ M-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+ ALT, ko vtipkamo <znak>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
+ pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
-V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
-znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
-<<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
+V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
+znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
+<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
+[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
- hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
+ hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
C-v Premik se za cel zaslon naprej
M-v Premik se za cel zaslon nazaj
C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
- centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek (znak v
- C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
+ osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek
+ (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
>> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
Vtipkajte C-l.
Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
+imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
+C-v in M-v pa deluje povsod.
+
* PREMIKANJE KAZALÈKA
---------------------
Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano:
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni
+kurzorskim tipkam:
prej¹nja vrstica, C-p
:
na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
sredino zaslona.
-V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji),
-N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
-(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih
-boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje.
+V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
+(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
+kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste
+uporabljali ves èas.
>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
kaj se zgodi.
Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
pa za besedo nazaj.
>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
-enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
+enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
ipd.).
>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
To so najpogosteje uporabljani ukazi.
-©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (Meta-manj¹i od),
-ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (Meta-veèji od), ki ga
+©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od),
+ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga
premakne na konec datoteke.
Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s Control hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
+nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
-Primer: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
>> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
-ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
-ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
+ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
+ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
-4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
+8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
-Èe uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
-okna navpièno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
-besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi¹ko kliknete na drsnik.
+Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
+verjetno ob levem robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev,
+imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
+mi¹ko kliknete na drsnik.
>> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
vpra¹anje odgovorite z ,n`.
->> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogoèen ukaz), zatem odgovorite n.
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz),
+ zatem na vpra¹anje odgovorite n.
* OKNA
C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
-To je Ctrl-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
+To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
>> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
+>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
- ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
+ ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom Control-x. Cela vrsta
+sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-zaènejo s Control-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
+zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
* VRIVANJE IN BRISANJE
jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
skok v novo vrstico.
-Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
-nekaterih tipkovnicah je oznaèena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
-slu¾i za brisanje tipka <Backspace>.
+Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko
+<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
+za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
+vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je oznaèena z "Backspace",
+"Delete" ali "Del".
+
+Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
+vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - <Delback> je
+"Backspace".
-Splo¹no <Delete> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
+Splo¹no <Delback> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
kazalèka.
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri¹ite.
+>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri¹ite.
Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ob desnem robu
-oznaèuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih
+okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
>> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
->> S tipko <Delete> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
+>> S tipko <Delback> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
vrstici je izginil.
nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
veè zaslonskih vrstic.
->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
+>> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
zdru¾i vrstico s prej¹njo.
>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
ukazov za brisanje:
- <Delete> pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
+ <Delback> pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
oznake za kazalèek)
C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
za kazalèek)
- M-<Delete> pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
+ M-<Delback> pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom
C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
-M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
-C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
-moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
+besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
+M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
+C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
vrstice, drugi na stavke.
-Kadarkoli pobri¹ete kaj veè kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
-primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr¾eno vrnete (angl.
-,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
-nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi veèkrat, in
-tako napravimo veè kopij. Ukaz za vraèanje zavr¾enega besedila je C-y.
+Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
+preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na
+drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
+ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
+
+>> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji
+ odstavek.
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka
+ postavljena) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
+ odstavka.
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do
+ èrke V.
Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
-Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
-tja, kjer je trenutno kazalèek, z ukazom C-y.
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` --
+potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
+je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
+na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
+datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v
+delovnem podroèju poveèterjeno.
+
+Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y.
>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
-Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
-nekdo odnesel. Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse
-pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
-pobrisane vrstice.
+Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe
bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete,
+enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
+C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+
* DATOTEKE
----------
Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
-na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
+na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
- foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
- shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
+>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
+ bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
+ shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
>> Poskusite C-x C-b zdaj.
Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
-tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
-podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``,
-na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili
-ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
-katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja.
+tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega
+podroèja.
>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
+Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe
+¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti``
+nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni
+datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete``
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja.
+
+>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s èimer se vrnete v delovno podroèje
+ ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
+ odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s èimer se vrnete
+ nazaj v ta uèbenik.
+
+Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga
+prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij.
+
+Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
+kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno
+takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
+C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje
+,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki
+jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podroèje
+ s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+ vrnite v uèbenik.
+
Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
------------------------
-©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
+©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
C-x C-f Poi¹èi datoteko.
C-x C-s Shrani datoteko.
- C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
+ C-x C-b Prika¾i seznam delovnih podroèij.
C-x C-c Konèaj Emacs.
+ C-x 1 Zapri vsa okna razen enega.
C-x u Preklic zadnjega ukaza.
Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
-pritiskom na <Return>.
+samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
+tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+>> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
* ODZIVNO PODROÈJE
Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
nekaj podobnega kot:
---:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
+--:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------
V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
urejate.
zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete,
tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
+Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno
+¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek.
+
Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali.
Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
so samo èrtice.
primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
>> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
-Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
obravnaval kot meje med besedami.
od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
-Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
+Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
+auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati "asdf asdkl
- sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
- Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
- vrstice samo na presledkih.
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem zaènite tipkati
+ "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+ vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
+ Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
-znotraj odstavka in uka¾ete M-q (Meta-q).
+znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q).
>> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
se je zgodilo s kazalèkom.
>> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
->> ©estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalèek.
+>> ©estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalèek.
>> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
-Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
+Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
-mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delete>, boste
+mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delback>, boste
s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
,a`.
Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
+>> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
+ znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
oknu.
>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
- (Èe nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
+ (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
spodnje okno.
>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko Meta (na
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na
PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
-deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
+pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
+ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
kot sta CONTROL in META.
>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
-datoteko.
+datoteko.
Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
- okno.
+ okno.
>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
zaprete spodnje okno.
Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
-veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
-kot ,,help``, pomoè).
+veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
+(h kot ,,help``, pomoè).
Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
-(Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
-primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem pa, èe C-h ne
-prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega poskusite
-pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
+dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem
+pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega
+poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
kratek opis ukaza.
->> Vtipkajte C-h c Control-p.
+>> Vtipkajte C-h c C-p.
Izpi¹e se nekaj takega kot
C-p runs the command previous-line
Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
->> Vtipkajte C-h k Control-p.
+>> Vtipkajte C-h k C-p.
To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
-konèali.
+konèali.
Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
- funkcije.
+ funkcije.
>> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
+lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
+spremenljivke.
+
C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
- ukaze lahko priklièete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
+ ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih
bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
-write-file.
+write-file.
>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
- nekajkrat.
+ nekajkrat.
>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
+ C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+ "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+ podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
+ priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z
+ ukazom m emacs<Return> denimo dobite priroènik za
+ urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste
+ uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
+ vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih
+ ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega
+ berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹
+ glavni vir dokumentacije.
+
+
+* DRUGE MO®NOSTI
+----------------
+
+©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi
+natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
+ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè,
+sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
+tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+
+Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*,
+je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
+preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je
+opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+
+Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi
+podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
+preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
+opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+
+Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa.
+
* ZAKLJUÈEK
-----------
Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
-zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
-storite to z ukazom C-z.
+zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
+storite to z ukazom C-z.
Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
prito¾ite se!
-RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
-----------------------------
+* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
+------------------------------
Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
-Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004,
+ 2005 Free Software Foundation, Inc.
Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
- Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
+ Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
;;; Local Variables:
;;; coding: iso-latin-2
+;;; sentence-end-double-space: nil
;;; End:
+
+;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6
HCoop / bpt / emacs.git / blobdiff