Commit | Line | Data |
---|---|---|
6d0bd9ba | 1 | Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu. |
a933dad1 | 2 | |
6d0bd9ba PP |
3 | Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni |
4 | CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju | |
5 | vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi: | |
a933dad1 | 6 | |
6d0bd9ba PP |
7 | C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko |
8 | vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno | |
bbcd4080 | 9 | tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. |
6d0bd9ba PP |
10 | M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali |
11 | ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT | |
bbcd4080 | 12 | ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem |
6d0bd9ba | 13 | pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>. |
a933dad1 DL |
14 | |
15 | Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). | |
6d0bd9ba PP |
16 | Delno vnešen ukaz prekinete s C-g. |
17 | V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih | |
18 | znaka »>>« ob levem robu. Zgled: | |
bbcd4080 | 19 | <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>> |
6d0bd9ba PP |
20 | [Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] |
21 | >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon), | |
a933dad1 | 22 | da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite |
bbcd4080 | 23 | hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to |
6d0bd9ba | 24 | napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona. |
a933dad1 | 25 | |
6d0bd9ba PP |
26 | Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta |
27 | kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran. | |
a933dad1 DL |
28 | |
29 | Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po | |
6d0bd9ba | 30 | datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z |
a933dad1 | 31 | ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v |
6d0bd9ba PP |
32 | (pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa |
33 | pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke | |
34 | META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni). | |
a933dad1 DL |
35 | |
36 | >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. | |
37 | ||
38 | ||
6d0bd9ba | 39 | * povzetek |
a933dad1 DL |
40 | ---------- |
41 | ||
42 | Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: | |
43 | ||
44 | C-v Premik se za cel zaslon naprej | |
45 | M-v Premik se za cel zaslon nazaj | |
46 | C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali | |
6d0bd9ba PP |
47 | osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček |
48 | (znak v C-l je črka L, ne števka 1) | |
a933dad1 | 49 | |
6d0bd9ba PP |
50 | >> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. |
51 | Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da | |
52 | je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo | |
53 | zaslona. Če še enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na | |
54 | vrh zaslona. Pritisnite C-l še enkrat, in vrstica se bo pomaknila | |
55 | na dno zaslona. | |
a933dad1 | 56 | |
64ec4bfd PJ |
57 | Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki |
58 | imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s | |
59 | C-v in M-v pa deluje povsod. | |
60 | ||
a933dad1 | 61 | |
6d0bd9ba | 62 | * PREMIKANJE KAZALČKA |
a933dad1 DL |
63 | --------------------- |
64 | ||
65 | Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa | |
66 | pridemo do izbranega mesta na zaslonu? | |
67 | ||
6d0bd9ba PP |
68 | Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in |
69 | C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj, | |
70 | znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni | |
64ec4bfd | 71 | kurzorskim tipkam: |
a933dad1 | 72 | |
6d0bd9ba | 73 | prejšnja vrstica, C-p |
a933dad1 DL |
74 | : |
75 | : | |
6d0bd9ba | 76 | nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f |
a933dad1 DL |
77 | : |
78 | : | |
79 | naslednja vrstica, C-n | |
80 | ||
6d0bd9ba | 81 | >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico |
a933dad1 DL |
82 | na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na |
83 | sredino zaslona. | |
84 | ||
6d0bd9ba PP |
85 | V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot »previous« |
86 | (prejšnji), N kot »next« (naslednji), B kot »backward« (nazaj) in F | |
87 | kot »forward« (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste | |
88 | uporabljali ves čas. | |
a933dad1 | 89 | |
6d0bd9ba | 90 | >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. |
a933dad1 DL |
91 | |
92 | >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat | |
6d0bd9ba | 93 | pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini |
a933dad1 DL |
94 | vrstice. |
95 | ||
6d0bd9ba PP |
96 | Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico |
97 | (angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi | |
98 | zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo | |
99 | vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.) | |
a933dad1 | 100 | |
6d0bd9ba PP |
101 | >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se |
102 | mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je | |
a933dad1 DL |
103 | ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. |
104 | ||
6d0bd9ba | 105 | Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. |
a933dad1 | 106 | |
6d0bd9ba PP |
107 | >> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za |
108 | premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca | |
109 | vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico. | |
a933dad1 | 110 | |
6d0bd9ba PP |
111 | Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo |
112 | toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu | |
113 | pravi »scrolling«. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na | |
a933dad1 DL |
114 | katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. |
115 | ||
6d0bd9ba | 116 | >> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte, |
a933dad1 DL |
117 | kaj se zgodi. |
118 | ||
6d0bd9ba PP |
119 | Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za |
120 | celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b | |
a933dad1 DL |
121 | pa za besedo nazaj. |
122 | ||
123 | >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. | |
124 | ||
6d0bd9ba | 125 | Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v |
a933dad1 DL |
126 | belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b |
127 | deluje podobno, a v nasprotni smeri. | |
128 | ||
6d0bd9ba PP |
129 | >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in |
130 | C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali | |
a933dad1 DL |
131 | med besedami. |
132 | ||
133 | Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na | |
6d0bd9ba | 134 | drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad |
177c0ea7 | 135 | enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control |
6d0bd9ba | 136 | nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice |
a933dad1 DL |
137 | ipd.). |
138 | ||
139 | Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e | |
6d0bd9ba PP |
140 | premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na |
141 | začetek oz. konec stavka. | |
a933dad1 DL |
142 | |
143 | >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. | |
144 | Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. | |
145 | ||
6d0bd9ba PP |
146 | Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se |
147 | premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje | |
a933dad1 DL |
148 | enega in drugega po svoje naravno. |
149 | ||
6d0bd9ba PP |
150 | Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi »point«, točka. |
151 | Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu. | |
a933dad1 | 152 | |
6d0bd9ba | 153 | Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki |
a933dad1 DL |
154 | po besedo in stavek: |
155 | ||
156 | C-f Premik za znak naprej | |
157 | C-b Premik za znak nazaj | |
158 | ||
159 | M-f Premik za besedo naprej | |
160 | M-b Premik za besedo nazaj | |
161 | ||
162 | C-n Premik v naslednjo vrstico | |
6d0bd9ba | 163 | C-p Premik v prejšnjo vrstico |
a933dad1 | 164 | |
6d0bd9ba | 165 | C-a Premik na začetek vrstice |
a933dad1 DL |
166 | C-e Premik na konec vrstice |
167 | ||
6d0bd9ba | 168 | M-a Premik na začetek stavka |
a933dad1 DL |
169 | M-e Premik na konec stavka |
170 | ||
171 | >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. | |
172 | To so najpogosteje uporabljani ukazi. | |
173 | ||
6d0bd9ba PP |
174 | Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od), |
175 | ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga | |
a933dad1 DL |
176 | premakne na konec datoteke. |
177 | ||
6d0bd9ba | 178 | Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate |
a933dad1 DL |
179 | pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - |
180 | prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug | |
6d0bd9ba PP |
181 | ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, |
182 | in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift. | |
a933dad1 | 183 | |
6d0bd9ba | 184 | >> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika. |
a933dad1 DL |
185 | Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. |
186 | ||
6d0bd9ba | 187 | >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika. |
a933dad1 DL |
188 | Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. |
189 | ||
6d0bd9ba PP |
190 | Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po |
191 | zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b, | |
192 | C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh | |
193 | terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je | |
194 | tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker | |
195 | ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in | |
196 | nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste | |
197 | enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka. | |
198 | ||
199 | Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta | |
200 | pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev | |
201 | ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število, | |
202 | kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša | |
a933dad1 | 203 | tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in |
6d0bd9ba PP |
204 | namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno |
205 | tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker | |
206 | deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je »prefiksni« | |
207 | argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša. | |
a933dad1 | 208 | |
6d0bd9ba | 209 | Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej. |
a933dad1 | 210 | |
6d0bd9ba PP |
211 | >> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza |
212 | C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku. | |
a933dad1 | 213 | |
6d0bd9ba | 214 | Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število |
bbcd4080 PJ |
215 | ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih |
216 | ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim | |
6d0bd9ba | 217 | argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno. |
a933dad1 | 218 | |
6d0bd9ba PP |
219 | Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument, |
220 | premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u | |
bbcd4080 | 221 | 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. |
a933dad1 DL |
222 | |
223 | >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v | |
224 | ||
6d0bd9ba | 225 | To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi |
a933dad1 DL |
226 | premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. |
227 | ||
6d0bd9ba PP |
228 | Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate |
229 | verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev, | |
bbcd4080 | 230 | imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z |
6d0bd9ba | 231 | miško kliknete na drsnik. |
a933dad1 | 232 | |
a933dad1 | 233 | |
6d0bd9ba PP |
234 | * ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI |
235 | ------------------------------ | |
a933dad1 | 236 | |
6d0bd9ba | 237 | Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z |
a933dad1 DL |
238 | ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo |
239 | predolgo, da bi se izvedli. | |
240 | ||
6d0bd9ba PP |
241 | Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni |
242 | argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti. | |
a933dad1 | 243 | |
6d0bd9ba PP |
244 | >> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100, |
245 | zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je | |
246 | premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali | |
a933dad1 DL |
247 | s C-g. |
248 | ||
6d0bd9ba | 249 | Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g. |
a933dad1 DL |
250 | |
251 | ||
6d0bd9ba | 252 | * ONEMOGOČENI UKAZI |
a933dad1 DL |
253 | ------------------- |
254 | ||
6d0bd9ba PP |
255 | Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma »onemogočenih«, da bi jih |
256 | začetniki ne izvedli po nesreči. | |
a933dad1 | 257 | |
6d0bd9ba PP |
258 | Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z |
259 | obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga | |
260 | res želite izvesti. | |
a933dad1 | 261 | |
6d0bd9ba PP |
262 | Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor |
263 | na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na | |
264 | vprašanje odgovorite z »n«. | |
a933dad1 | 265 | |
6d0bd9ba PP |
266 | >> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz), |
267 | zatem na vprašanje odgovorite n. | |
a933dad1 DL |
268 | |
269 | ||
270 | * OKNA | |
271 | ------ | |
272 | ||
6d0bd9ba PP |
273 | Emacs lahko prikaže več »oken« in v vsakem svoje besedilo. Kasneje |
274 | bomo razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo | |
275 | povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre | |
276 | vgrajena pomoč ali pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je: | |
a933dad1 DL |
277 | |
278 | C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). | |
279 | ||
6d0bd9ba PP |
280 | To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel |
281 | zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre. | |
a933dad1 | 282 | |
6d0bd9ba PP |
283 | >> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l |
284 | >> Vtipkajte C-h k C-f. | |
285 | Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu, | |
286 | ki pojasnjuje ukaz C-f? | |
a933dad1 DL |
287 | |
288 | >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. | |
289 | ||
6d0bd9ba PP |
290 | Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz |
291 | sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta | |
292 | ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, | |
293 | delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se | |
294 | začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki. | |
a933dad1 DL |
295 | |
296 | ||
297 | * VRIVANJE IN BRISANJE | |
298 | ---------------------- | |
299 | ||
6d0bd9ba PP |
300 | Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite |
301 | kazalček na želeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A, | |
302 | 7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na | |
303 | tipko <Return> (ali <Enter>) vrinete znak za skok v novo vrstico. | |
64ec4bfd | 304 | |
6d0bd9ba PP |
305 | Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <DEL>. Ta |
306 | tipka je na tipkovnici običajno označena z »Backspace« - skratka, to | |
307 | je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje | |
308 | nazadnje natipkanega znaka. | |
a933dad1 | 309 | |
6d0bd9ba PP |
310 | Najverjetneje imate na tipkovnici še tipko »Delete«. Naj vas to ne |
311 | zmede - z <DEL> mislimo tipko »Backspace«. | |
a933dad1 | 312 | |
6d0bd9ba PP |
313 | >> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko |
314 | <DEL> pobrišite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica | |
315 | spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je | |
316 | samo vaša osebna delovna kopija. | |
a933dad1 | 317 | |
6d0bd9ba PP |
318 | Ko vrstica postane predolga za zaslon, se »nadaljuje« v naslednji |
319 | vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili | |
320 | zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se | |
321 | nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski | |
322 | vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici, | |
323 | označena z obrnjeno poševnico (znak »\«) v skrajnem desnem stolpcu. | |
a933dad1 | 324 | |
6d0bd9ba PP |
325 | >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in |
326 | še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. | |
a933dad1 | 327 | |
6d0bd9ba PP |
328 | >> S tipko <DEL> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega |
329 | več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji | |
a933dad1 DL |
330 | vrstici je izginil. |
331 | ||
6d0bd9ba PP |
332 | Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem, |
333 | ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo | |
334 | nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v | |
335 | več zaslonskih vrstic. | |
a933dad1 | 336 | |
6d0bd9ba PP |
337 | >> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <DEL>. To |
338 | združi vrstico s prejšnjo. | |
a933dad1 DL |
339 | |
340 | >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo | |
341 | vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. | |
342 | ||
6d0bd9ba PP |
343 | Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se |
344 | izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev | |
345 | običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo. | |
a933dad1 DL |
346 | |
347 | >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * | |
348 | ||
6d0bd9ba PP |
349 | Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate |
350 | in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek | |
a933dad1 DL |
351 | ukazov za brisanje: |
352 | ||
6d0bd9ba PP |
353 | <DEL> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od |
354 | oznake za kazalček) | |
355 | C-d pobriše znak tik za kazalčkom (»pod« oznako | |
356 | za kazalček) | |
a933dad1 | 357 | |
6d0bd9ba PP |
358 | M-<DEL> pobriše besedo tik pred kazalčkom |
359 | M-d pobriše besedo tik za kazalčkom | |
a933dad1 | 360 | |
6d0bd9ba PP |
361 | C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice |
362 | M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka | |
a933dad1 | 363 | |
6d0bd9ba PP |
364 | Črka »d« je iz angleške besede »delete« (pobrisati), črka »k« pa iz |
365 | besede »kill« (pobiti). Ste opazili, da <DEL> in C-d na eni, ter | |
366 | M-<DEL> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela | |
367 | C-f in M-f (<DEL> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne | |
177c0ea7 | 368 | moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na |
a933dad1 DL |
369 | vrstice, drugi na stavke. |
370 | ||
6d0bd9ba PP |
371 | Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega |
372 | področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo | |
373 | izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-<SPC> (<SPC> je preslednica). | |
374 | Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec | |
375 | področja, ki ga želite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo | |
376 | označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili | |
377 | C-<SPC>. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med | |
378 | obema mejama. | |
bbcd4080 | 379 | |
6d0bd9ba | 380 | >> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji |
bbcd4080 | 381 | odstavek. |
6d0bd9ba PP |
382 | >> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo »Mark set« (slov. »oznaka |
383 | postavljena«) na dnu ekrana. | |
384 | >> Premaknite kazalček na črko V v »postavimo« v drugi vrstici istega | |
bbcd4080 | 385 | odstavka. |
6d0bd9ba PP |
386 | >> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do |
387 | črke V. | |
388 | ||
389 | Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. »kill«, | |
390 | pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. »delete«), je ta, da lahko | |
391 | prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y, | |
392 | drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte nižje). Na | |
393 | splošno ukazi, ki lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko | |
394 | besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo | |
395 | posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne. | |
396 | ||
397 | >> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da | |
398 | pobrišete vsebino vrstice. | |
399 | >> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico. | |
400 | ||
401 | Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še | |
402 | vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za | |
403 | eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo | |
404 | drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj | |
405 | ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj | |
406 | drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k. | |
407 | ||
408 | Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. »yank« - | |
bbcd4080 PJ |
409 | potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam |
410 | je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa | |
6d0bd9ba PP |
411 | na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki. |
412 | Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem | |
413 | področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto | |
414 | »kill« in »yank« izraza »cut« in »paste« (glejte glosar v priročniku | |
415 | za Emacs). | |
bbcd4080 | 416 | |
6d0bd9ba | 417 | Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y. |
a933dad1 DL |
418 | |
419 | >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. | |
420 | ||
6d0bd9ba | 421 | Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo |
bbcd4080 | 422 | shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. |
a933dad1 DL |
423 | |
424 | >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. | |
425 | ||
426 | Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: | |
427 | ||
6d0bd9ba PP |
428 | >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol |
429 | in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele | |
a933dad1 DL |
430 | besedila? |
431 | ||
6d0bd9ba PP |
432 | Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar |
433 | ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje | |
434 | pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do | |
a933dad1 DL |
435 | njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano |
436 | besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim | |
6d0bd9ba PP |
437 | besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno |
438 | prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi | |
439 | ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo | |
440 | ostalo, kamor ste ga odložili. | |
a933dad1 | 441 | |
6d0bd9ba | 442 | Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej |
a933dad1 DL |
443 | spet na zadnje pobrisano besedilo. |
444 | ||
6d0bd9ba | 445 | >> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še |
a933dad1 DL |
446 | eno vrstico. |
447 | Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. | |
448 | Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. | |
6d0bd9ba PP |
449 | Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na |
450 | zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje | |
451 | pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu | |
452 | M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev. | |
a933dad1 DL |
453 | |
454 | ||
455 | * PREKLIC UKAZA (UNDO) | |
456 | ---------------------- | |
457 | ||
6d0bd9ba PP |
458 | Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko |
459 | besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/. | |
460 | ||
461 | Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če | |
462 | ukaz C-/ ponovimo, prekličemo še spremembo, ki jo je izvedel | |
463 | predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seže še eno | |
a933dad1 DL |
464 | spremembo globlje v zgodovino. |
465 | ||
6d0bd9ba PP |
466 | Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema |
467 | izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr. | |
468 | premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov | |
469 | shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih | |
470 | morali vtipkati. | |
a933dad1 | 471 | |
6d0bd9ba | 472 | >> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/. |
a933dad1 | 473 | |
6d0bd9ba PP |
474 | C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem |
475 | enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk | |
476 | C-/ pošlje Emacsu ukaz C-_. Še tretja možnost je C-x u, ki tudi deluje | |
477 | povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja. | |
a933dad1 | 478 | |
6d0bd9ba PP |
479 | Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, |
480 | kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. | |
a933dad1 | 481 | |
6d0bd9ba PP |
482 | Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete, |
483 | enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem | |
484 | besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic | |
485 | ukaza pa velja za eno in drugo. | |
bbcd4080 | 486 | |
a933dad1 DL |
487 | |
488 | * DATOTEKE | |
489 | ---------- | |
490 | ||
491 | Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v | |
492 | datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, | |
493 | ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da | |
6d0bd9ba PP |
494 | na disku »poiščemo« (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati |
495 | (pravimo tudi, da »obiščemo« datoteko). | |
a933dad1 DL |
496 | |
497 | Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je | |
498 | bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa | |
499 | spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo | |
6d0bd9ba PP |
500 | (angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi |
501 | nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne | |
502 | želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, | |
503 | lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko | |
504 | že shranili na disk. | |
505 | ||
506 | V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z | |
507 | vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov »--:--- TUTORIAL« ali nekaj | |
508 | podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo | |
509 | obiskali. Zdajle je to »TUTORIAL«, vaša delovna kopija učbenika | |
510 | Emacsa. Ko boste poiskali kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu | |
511 | izpisano ime te datoteke. | |
a933dad1 DL |
512 | |
513 | Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero | |
6d0bd9ba PP |
514 | datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz »prebere argument« (v tem primeru je |
515 | argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz | |
a933dad1 | 516 | |
6d0bd9ba | 517 | C-x C-f (poišči datoteko) |
a933dad1 | 518 | |
6d0bd9ba PP |
519 | vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v |
520 | vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni | |
a933dad1 | 521 | vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj |
6d0bd9ba | 522 | pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če |
a933dad1 DL |
523 | ste se na primer pri tipkanju zmotili. |
524 | ||
525 | Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v | |
6d0bd9ba | 526 | pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g. |
a933dad1 | 527 | |
6d0bd9ba | 528 | >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je |
a933dad1 DL |
529 | zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je |
530 | uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. | |
531 | ||
6d0bd9ba PP |
532 | Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. Pogovorni |
533 | vmesnik izgine, ko je ukaz izveden. | |
a933dad1 | 534 | |
6d0bd9ba PP |
535 | Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete, |
536 | urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, da ostanejo | |
537 | spremembe trajne, izvedete ukaz: | |
a933dad1 DL |
538 | |
539 | C-x C-s (shrani datoteko) | |
540 | ||
6d0bd9ba PP |
541 | Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na |
542 | disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako | |
a933dad1 | 543 | da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega |
6d0bd9ba | 544 | razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak »~«. |
a933dad1 | 545 | |
6d0bd9ba PP |
546 | Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje |
547 | pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne | |
548 | izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju | |
549 | nižje). | |
a933dad1 | 550 | |
6d0bd9ba PP |
551 | >> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL <Return>. |
552 | S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici | |
553 | na dnu zaslona izpisal »Wrote ...TUTORIAL«. | |
a933dad1 | 554 | |
6d0bd9ba PP |
555 | Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali |
556 | popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z | |
557 | Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom, | |
558 | ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo | |
559 | Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na | |
560 | že obstoječi datoteki. | |
a933dad1 DL |
561 | |
562 | ||
6d0bd9ba | 563 | * DELOVNA PODROČJA |
a933dad1 DL |
564 | ------------------ |
565 | ||
6d0bd9ba PP |
566 | Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva |
567 | ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat »poiščete« z | |
a933dad1 DL |
568 | ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. |
569 | ||
6d0bd9ba PP |
570 | Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem »delovnem |
571 | področju« (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo | |
572 | novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo | |
a933dad1 DL |
573 | z ukazom: |
574 | ||
6d0bd9ba | 575 | C-x C-b Seznam delovnih področij. |
a933dad1 DL |
576 | |
577 | >> Poskusite C-x C-b zdaj. | |
578 | ||
6d0bd9ba | 579 | Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše |
64ec4bfd | 580 | tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki |
6d0bd9ba PP |
581 | ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega |
582 | področja. | |
a933dad1 | 583 | |
6d0bd9ba | 584 | >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. |
a933dad1 | 585 | |
6d0bd9ba PP |
586 | Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih |
587 | trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če | |
588 | želite popravljati drugo delovno področje, morate »preklopiti« | |
589 | nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni | |
590 | datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno »obiščete« | |
591 | (odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z | |
592 | ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja. | |
64ec4bfd | 593 | |
6d0bd9ba PP |
594 | >> Ustvarite datoteko z imenom »bla« tako, da vtipkate C-x C-f bla |
595 | <Return>. Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL | |
596 | <Return>. | |
64ec4bfd | 597 | |
6d0bd9ba PP |
598 | Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez |
599 | poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga | |
600 | prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij in | |
601 | pripadajoča imena datotek. | |
64ec4bfd PJ |
602 | |
603 | Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del | |
6d0bd9ba PP |
604 | kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo |
605 | nobeni datoteki. Področje »*Buffer List*«, na primer, je že eno takih. | |
606 | To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x | |
607 | C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju | |
608 | TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejšnjem | |
609 | razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko. | |
610 | ||
611 | Tudi delovno področje »Messages« ne pripada nobeni datoteki, ampak | |
612 | vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na | |
613 | dnu zaslona. | |
614 | ||
615 | >> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje | |
616 | s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako | |
617 | vrnite v učbenik. | |
618 | ||
619 | Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to | |
a933dad1 | 620 | ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na |
6d0bd9ba PP |
621 | delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali |
622 | spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na | |
623 | področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo | |
624 | udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi | |
625 | bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x | |
a933dad1 DL |
626 | C-s. Namesto tega imamo: |
627 | ||
6d0bd9ba | 628 | C-x s Shrani nekatera delovna področja |
a933dad1 | 629 | |
6d0bd9ba PP |
630 | Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena, |
631 | odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno | |
632 | področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti. | |
a933dad1 DL |
633 | |
634 | ||
6d0bd9ba | 635 | * RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV |
a933dad1 DL |
636 | ------------------------ |
637 | ||
6d0bd9ba | 638 | Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na |
a933dad1 | 639 | razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. |
6d0bd9ba | 640 | eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je: |
a933dad1 | 641 | |
6d0bd9ba | 642 | C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend). |
a933dad1 | 643 | Sledi mu en sam znak. |
6d0bd9ba | 644 | M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime |
a933dad1 DL |
645 | ukaza. |
646 | ||
6d0bd9ba PP |
647 | Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako |
648 | pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega | |
649 | nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s | |
650 | katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu | |
651 | povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x | |
652 | C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene | |
a933dad1 DL |
653 | datoteke). |
654 | ||
6d0bd9ba PP |
655 | Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za |
656 | preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miško | |
657 | ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal, | |
658 | ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti | |
659 | Emacs, da preklopite na drug program. | |
a933dad1 | 660 | |
6d0bd9ba PP |
661 | Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi |
662 | nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo, | |
663 | ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če | |
664 | uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom »fg« ali | |
665 | splošneje z ukazom »%emacs«. | |
a933dad1 | 666 | |
6d0bd9ba PP |
667 | Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko |
668 | poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem | |
669 | primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz »exit« v ukazni lupini | |
670 | je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. | |
a933dad1 | 671 | |
6d0bd9ba PP |
672 | Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je |
673 | tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za | |
674 | delo s pošto ali kak drug program. | |
a933dad1 DL |
675 | |
676 | Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: | |
677 | ||
6d0bd9ba | 678 | C-x C-f Poišči datoteko. |
a933dad1 | 679 | C-x C-s Shrani datoteko. |
6d0bd9ba PP |
680 | C-x C-b Prikaži seznam delovnih področij. |
681 | C-x C-c Končaj Emacs. | |
bbcd4080 | 682 | C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. |
a933dad1 DL |
683 | C-x u Preklic zadnjega ukaza. |
684 | ||
6d0bd9ba PP |
685 | Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj |
686 | poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden | |
a933dad1 | 687 | takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en |
6d0bd9ba PP |
688 | niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem |
689 | vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga | |
690 | želite priklicati; v tem primeru je to »replace-string«. Vtipkajte | |
691 | samo »repl s<TAB>« in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska | |
bbcd4080 PJ |
692 | tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani |
693 | tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>. | |
a933dad1 | 694 | |
6d0bd9ba | 695 | Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite |
a933dad1 | 696 | zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej |
6d0bd9ba | 697 | vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return. |
a933dad1 | 698 | |
6d0bd9ba | 699 | >> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem |
a933dad1 DL |
700 | vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. |
701 | ||
702 | Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede | |
703 | z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo | |
6d0bd9ba | 704 | »spremenila«. |
a933dad1 DL |
705 | |
706 | ||
6d0bd9ba | 707 | * AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE |
a933dad1 DL |
708 | -------------------------- |
709 | ||
6d0bd9ba PP |
710 | Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene, |
711 | če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, | |
712 | Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih | |
713 | urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po | |
714 | znaku »#« na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala | |
715 | »hello.c«, se avtomatično shranjena datoteka imenuje | |
716 | »#hello.c#«. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena | |
717 | datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše. | |
a933dad1 | 718 | |
6d0bd9ba PP |
719 | Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično |
720 | shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime | |
721 | datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x | |
722 | recover-file <Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return> | |
723 | za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov. | |
a933dad1 DL |
724 | |
725 | ||
6d0bd9ba | 726 | * ODZIVNO PODROČJE |
a933dad1 DL |
727 | ------------------ |
728 | ||
6d0bd9ba PP |
729 | Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici |
730 | na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano. | |
a933dad1 DL |
731 | |
732 | ||
733 | * STATUSNA VRSTICA | |
734 | ------------------ | |
735 | ||
6d0bd9ba | 736 | Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno |
a933dad1 DL |
737 | nekaj podobnega kot: |
738 | ||
6d0bd9ba | 739 | --:**- TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- |
a933dad1 DL |
740 | |
741 | V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga | |
742 | urejate. | |
743 | ||
6d0bd9ba PP |
744 | Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo |
745 | poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN | |
746 | odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo | |
747 | namesto »0%« pisalo »Top«. Podobno bo pisalo »Bot«, če je | |
748 | zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete, | |
749 | tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo »All«. | |
a933dad1 | 750 | |
6d0bd9ba PP |
751 | Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno |
752 | številko vrstice, v kateri je kazalček. | |
bbcd4080 | 753 | |
6d0bd9ba | 754 | Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali. |
a933dad1 | 755 | Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, |
6d0bd9ba | 756 | so samo črtice. |
a933dad1 | 757 | |
6d0bd9ba PP |
758 | Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela |
759 | Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste | |
760 | sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major | |
761 | mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih | |
a933dad1 | 762 | so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju |
6d0bd9ba PP |
763 | besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način, |
764 | njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše | |
a933dad1 DL |
765 | Fundamental. |
766 | ||
6d0bd9ba | 767 | Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, |
a933dad1 DL |
768 | denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak |
769 | programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, | |
6d0bd9ba PP |
770 | mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni |
771 | način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni | |
772 | način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način | |
a933dad1 DL |
773 | Fundamental. |
774 | ||
6d0bd9ba PP |
775 | Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na |
776 | primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text). | |
777 | >> Vtipkajte M-x text-mode <Return>. | |
a933dad1 | 778 | |
6d0bd9ba PP |
779 | Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne |
780 | spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za | |
781 | dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je | |
a933dad1 DL |
782 | obravnaval kot meje med besedami. |
783 | ||
6d0bd9ba PP |
784 | Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina |
785 | ukazov »opravi isti posel«, vendar pa to počnejo na različen način. | |
a933dad1 | 786 | |
6d0bd9ba | 787 | Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m. |
a933dad1 | 788 | |
6d0bd9ba PP |
789 | >> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona. |
790 | >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje | |
a933dad1 DL |
791 | od osnovnega (Fundamental). |
792 | >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. | |
793 | ||
6d0bd9ba PP |
794 | Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi |
795 | podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih | |
796 | načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko | |
797 | aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno | |
798 | od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, | |
799 | en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. | |
a933dad1 | 800 | |
6d0bd9ba PP |
801 | Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto |
802 | Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na | |
a933dad1 DL |
803 | presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. |
804 | ||
6d0bd9ba PP |
805 | Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode <Return>. Ko je |
806 | vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode | |
807 | <Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med | |
808 | vklopljenim in izklopljenim stanjem. | |
a933dad1 | 809 | |
6d0bd9ba PP |
810 | >> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode <Return>. Potem začnite tipkati |
811 | »asdf asdkl sdjf sdjkf«... dokler ne opazite, da je Emacs razbil | |
bbcd4080 PJ |
812 | vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj |
813 | Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. | |
a933dad1 | 814 | |
6d0bd9ba PP |
815 | Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko |
816 | spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni | |
a933dad1 DL |
817 | argument. |
818 | ||
819 | >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte | |
6d0bd9ba | 820 | nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20 |
a933dad1 DL |
821 | znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. |
822 | ||
6d0bd9ba PP |
823 | Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa, |
824 | kadar popravljate že napisan odstavek. | |
825 | Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam | |
826 | znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q). | |
a933dad1 | 827 | |
6d0bd9ba | 828 | >> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q. |
a933dad1 DL |
829 | |
830 | ||
831 | * ISKANJE | |
832 | --------- | |
833 | ||
6d0bd9ba PP |
834 | Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (»niz« je zaporedje soslednih |
835 | znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov | |
836 | za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer | |
837 | je našel iskani niz. | |
a933dad1 | 838 | |
6d0bd9ba PP |
839 | Iskanje v Emacsu je »inkrementalno«. To pomeni, da se iskanje odvija |
840 | hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. | |
a933dad1 DL |
841 | |
842 | Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za | |
6d0bd9ba | 843 | iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip! |
a933dad1 | 844 | |
6d0bd9ba | 845 | Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz »I-search« kot pozivnik |
a933dad1 | 846 | v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju |
6d0bd9ba PP |
847 | in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje. |
848 | ||
849 | >> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo | |
850 | »kazalček«. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj | |
851 | se je zgodilo s kazalčkom. | |
852 | >> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji »kazalček«. | |
853 | >> Šestkrat pritisnite <DEL> in opazujte, kako se premika kazalček. | |
854 | >> Končajte iskanje s tipko <Return>. | |
855 | ||
856 | Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša | |
857 | poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete | |
858 | naslednje mesto, kjer se pojavi »kazalček«, samo še enkrat | |
859 | pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da | |
a933dad1 DL |
860 | iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. |
861 | ||
6d0bd9ba PP |
862 | Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <DEL>, boste opazili, |
863 | da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne | |
864 | nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer, | |
865 | predpostavimo, da ste do zdaj natipkali »ka« in je kazalček na | |
866 | mestu, kjer se prvič pojavi »ka«. Če zdaj pritisnete <DEL>, boste | |
867 | s tem v pogovornem vmesniku izbrisali »a«, hkrati pa se bo kazalček | |
868 | postavil na mesto, kjer je prvič našel »k«, preden ste natipkali še | |
869 | »a«. | |
870 | ||
871 | Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak | |
a933dad1 DL |
872 | (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), |
873 | se iskanje prekine. | |
874 | ||
6d0bd9ba PP |
875 | C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in |
876 | išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke, | |
a933dad1 DL |
877 | namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja |
878 | tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. | |
879 | ||
880 | ||
6d0bd9ba | 881 | * VEČ OKEN NA ZASLONU |
a933dad1 DL |
882 | --------------------- |
883 | ||
6d0bd9ba PP |
884 | Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken |
885 | na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da | |
886 | Emacs uporablja izraz »okvir« (angl. »frame«) - razložen je v | |
887 | naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo | |
888 | »okno« (angl. »window«). Priročnik za Emacs vsebuje glosar | |
889 | uporabljenih izrazov.) | |
a933dad1 | 890 | |
6d0bd9ba | 891 | >> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l. |
a933dad1 | 892 | >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. |
6d0bd9ba | 893 | V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem |
a933dad1 DL |
894 | oknu. |
895 | >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. | |
6d0bd9ba PP |
896 | (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). |
897 | >> Vtipkajte C-x o (o kot »other«, drugi), da preselite kazalček v | |
a933dad1 | 898 | spodnje okno. |
6d0bd9ba PP |
899 | >> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini |
900 | datoteke. Zgornje okno še vedno kaže ta navodila. | |
901 | >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na | |
902 | mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno. | |
a933dad1 | 903 | |
6d0bd9ba PP |
904 | Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto, |
905 | v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki | |
906 | utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je | |
907 | ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je položaj | |
908 | kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik. | |
a933dad1 DL |
909 | |
910 | Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, | |
6d0bd9ba PP |
911 | drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno, |
912 | se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v. | |
a933dad1 | 913 | |
6d0bd9ba PP |
914 | C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na |
915 | PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni | |
a933dad1 | 916 | tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od |
6d0bd9ba PP |
917 | tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko |
918 | pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru »v«). | |
a933dad1 | 919 | |
6d0bd9ba PP |
920 | Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META |
921 | in namesto nje uporabljate <ESC>. V tem primeru morate najprej | |
922 | pritisniti <ESC>, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, | |
923 | CONTROL-<ESC> ne deluje. To je zato, ker je <ESC> znak sam po sebi, ne | |
924 | pa modifikator, kot sta CONTROL in META. | |
a933dad1 DL |
925 | |
926 | >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. | |
927 | ||
6d0bd9ba PP |
928 | (Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili |
929 | zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot »Obdrži samo eno okno, in | |
930 | sicer tisto, v katerem sem zdaj.«) | |
a933dad1 | 931 | |
6d0bd9ba PP |
932 | Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem |
933 | oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega | |
a933dad1 | 934 | okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo |
177c0ea7 | 935 | datoteko. |
a933dad1 | 936 | |
6d0bd9ba | 937 | Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki: |
a933dad1 | 938 | |
6d0bd9ba PP |
939 | >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših |
940 | datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana | |
941 | datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo | |
177c0ea7 | 942 | okno. |
a933dad1 DL |
943 | |
944 | >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da | |
945 | zaprete spodnje okno. | |
946 | ||
947 | ||
6d0bd9ba PP |
948 | * VEČ HKRATNIH OKVIROV |
949 | ---------------------- | |
950 | ||
951 | Emacs lahko ustvari tudi več »okvirov«. Okvir je zbirka oken, skupaj z | |
952 | menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je | |
953 | Emacsov »okvir« tisto, čemur večina drugih programov pravi »okno«. Če | |
954 | delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na | |
955 | zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir. | |
956 | ||
957 | >> Vtipkajte M-x make-frame <Return> | |
958 | Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir. | |
959 | ||
960 | Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem. | |
961 | Prvi okvir ni v ničemer poseben. | |
962 | ||
963 | >> Vtipkajte M-x delete-frame <Return> | |
964 | Ukaz izbriše izbrani okvir. | |
965 | ||
966 | Okvir lahko izbrišete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični | |
967 | sistem - pogosto s klikom na simbol »X« v enem od zgornjih kotov okna. | |
968 | Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs. | |
969 | ||
970 | ||
a933dad1 DL |
971 | * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA |
972 | ---------------------------- | |
973 | ||
6d0bd9ba PP |
974 | Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi »rekurzivni nivo |
975 | urejanja«. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji | |
976 | oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli | |
a933dad1 DL |
977 | [(Fundamental)] namesto (Fundamental). |
978 | ||
6d0bd9ba PP |
979 | Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To |
980 | zaporedje je vsenamenski ukaz »pojdi ven«. Uporabite ga lahko tudi | |
981 | za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. | |
a933dad1 DL |
982 | |
983 | >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte | |
984 | ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. | |
985 | ||
986 | Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g | |
6d0bd9ba | 987 | prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. |
a933dad1 DL |
988 | |
989 | ||
6d0bd9ba | 990 | * DODATNA POMOČ |
a933dad1 DL |
991 | --------------- |
992 | ||
6d0bd9ba PP |
993 | V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete |
994 | Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to | |
995 | zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih | |
996 | koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene | |
bbcd4080 | 997 | veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h |
6d0bd9ba | 998 | (h kot »help«, pomoč). |
a933dad1 | 999 | |
6d0bd9ba PP |
1000 | Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč |
1001 | želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo | |
1002 | povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste | |
1003 | si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g. | |
a933dad1 | 1004 | |
6d0bd9ba PP |
1005 | (Če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite |
1006 | namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.) | |
a933dad1 | 1007 | |
6d0bd9ba | 1008 | Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem |
a933dad1 DL |
1009 | pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal |
1010 | kratek opis ukaza. | |
1011 | ||
bbcd4080 | 1012 | >> Vtipkajte C-h c C-p. |
6d0bd9ba | 1013 | Izpiše se nekaj takega kot |
a933dad1 DL |
1014 | |
1015 | C-p runs the command previous-line | |
1016 | ||
6d0bd9ba PP |
1017 | Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena |
1018 | funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo | |
1019 | verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z ukazom že | |
1020 | kdaj srečali. | |
a933dad1 DL |
1021 | |
1022 | Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, | |
6d0bd9ba | 1023 | ali, če nimate tipke META, <Esc>v. |
a933dad1 | 1024 | |
6d0bd9ba | 1025 | Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. |
a933dad1 | 1026 | |
bbcd4080 | 1027 | >> Vtipkajte C-h k C-p. |
a933dad1 | 1028 | |
6d0bd9ba | 1029 | To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem |
a933dad1 | 1030 | z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna |
6d0bd9ba PP |
1031 | z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko |
1032 | urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste | |
1033 | končali. | |
a933dad1 | 1034 | |
6d0bd9ba | 1035 | Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč: |
a933dad1 | 1036 | |
6d0bd9ba | 1037 | C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime |
177c0ea7 | 1038 | funkcije. |
a933dad1 | 1039 | |
6d0bd9ba PP |
1040 | >> Poskusite C-h f previous-line <Return>. |
1041 | To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. | |
a933dad1 | 1042 | |
6d0bd9ba PP |
1043 | Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, vključno s |
1044 | tistimi, s katerimi lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku | |
1045 | morate vpisati ime spremenljivke. | |
bbcd4080 | 1046 | |
6d0bd9ba PP |
1047 | C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal |
1048 | vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te | |
1049 | ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih | |
a933dad1 | 1050 | bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno |
6d0bd9ba | 1051 | zaporedje, s katerim dosežete isti učinek. |
a933dad1 | 1052 | |
6d0bd9ba | 1053 | >> Vtipkajte C-h a file <Return>. |
a933dad1 DL |
1054 | |
1055 | To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo | |
6d0bd9ba | 1056 | »file« v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše |
a933dad1 | 1057 | tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in |
177c0ea7 | 1058 | write-file. |
a933dad1 | 1059 | |
6d0bd9ba | 1060 | >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite |
177c0ea7 | 1061 | nekajkrat. |
a933dad1 | 1062 | |
6d0bd9ba | 1063 | >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo. |
a933dad1 | 1064 | |
6d0bd9ba PP |
1065 | C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke |
1066 | »info«). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno | |
1067 | področje, imenovano »*info*«. V njem lahko prebirate | |
1068 | priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z | |
1069 | ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za | |
1070 | urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste | |
bbcd4080 | 1071 | uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na |
6d0bd9ba PP |
1072 | vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih |
1073 | ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega | |
1074 | berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš | |
bbcd4080 PJ |
1075 | glavni vir dokumentacije. |
1076 | ||
a933dad1 | 1077 | |
6d0bd9ba | 1078 | * DRUGE MOŽNOSTI |
64ec4bfd PJ |
1079 | ---------------- |
1080 | ||
6d0bd9ba PP |
1081 | Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi |
1082 | natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali | |
1083 | vtipkajte C-h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč, sta | |
1084 | samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja, | |
1085 | in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. | |
64ec4bfd | 1086 | |
6d0bd9ba PP |
1087 | Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj |
1088 | tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*, | |
64ec4bfd | 1089 | je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil |
6d0bd9ba PP |
1090 | preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje |
1091 | tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je | |
1092 | opisano v priročniku za Emacs, razdelek »Completion«. | |
64ec4bfd | 1093 | |
6d0bd9ba | 1094 | Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi |
64ec4bfd PJ |
1095 | podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), |
1096 | preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je | |
6d0bd9ba | 1097 | opisav v priročniku za Emacs, razdelek »Dired«. |
64ec4bfd | 1098 | |
6d0bd9ba | 1099 | Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa. |
64ec4bfd PJ |
1100 | |
1101 | ||
6d0bd9ba | 1102 | * ZAKLJUČEK |
a933dad1 DL |
1103 | ----------- |
1104 | ||
6d0bd9ba | 1105 | Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. |
a933dad1 | 1106 | |
6d0bd9ba PP |
1107 | Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v |
1108 | Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - | |
1109 | pritožite se! | |
a933dad1 DL |
1110 | |
1111 | ||
6d0bd9ba | 1112 | * RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE |
bbcd4080 | 1113 | ------------------------------ |
a933dad1 | 1114 | |
6d0bd9ba PP |
1115 | Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih |
1116 | besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni | |
1117 | Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin. | |
a933dad1 DL |
1118 | |
1119 | To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo | |
6d0bd9ba PP |
1120 | razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: |
1121 | ||
6bc383b1 | 1122 | Copyright © 1985, 1996, 1998, 2001-2014 Free Software Foundation, Inc. |
a933dad1 | 1123 | |
6d0bd9ba | 1124 | Ta datoteka je del paketa GNU Emacs. |
a933dad1 | 1125 | |
6d0bd9ba PP |
1126 | GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate |
1127 | po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo »GNU General Public License«, | |
1128 | izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja, | |
1129 | bodisi katerekoli kasnejše izdaje, ki je na voljo. | |
a933dad1 | 1130 | |
6d0bd9ba PP |
1131 | GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI |
1132 | NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO | |
1133 | ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v »GNU | |
1134 | General Public License«. | |
a933dad1 | 1135 | |
6d0bd9ba PP |
1136 | Kopijo »GNU General Public License« bi morali prejeti skupaj s paketom |
1137 | GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na <http://www.gnu.org/licenses/>. | |
1138 | ||
1139 | Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa | |
1140 | GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem | |
1141 | (»lastništvo«) v programju tako, da uporabljate, pišete in delite | |
1142 | prosto programje! | |
a933dad1 DL |
1143 | |
1144 | ;;; Local Variables: | |
6d0bd9ba | 1145 | ;;; coding: utf-8 |
06e2fd48 | 1146 | ;;; sentence-end-double-space: nil |
a933dad1 | 1147 | ;;; End: |