X-Git-Url: http://git.hcoop.net/bpt/emacs.git/blobdiff_plain/acaf905b1130aae80fa59d2c861ffd4c8eb75486..refs/heads/wip:/etc/tutorials/TUTORIAL.sl diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl dissimilarity index 78% index ef1fecbc86..65df52e8eb 100644 --- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl +++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl @@ -1,1130 +1,1147 @@ -Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu. - -Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni -CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju -vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi: - - C- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko - vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno - tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. - M- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali - ALT, ko vtipkamo . Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT - ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem - pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo oznaèevali z . - -Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). -V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih -znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: -<> -[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] ->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon), - da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite - hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to - napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona. - -Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta -kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran. - -Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po -datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z -ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v -(pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa -pritisnite in spustite ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke -META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni). - ->> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. - - -* POVZETEK ----------- - -Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: - - C-v Premik se za cel zaslon naprej - M-v Premik se za cel zaslon nazaj - C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali - osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek - (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1) - ->> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. - Vtipkajte C-l. - Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. - -Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki -imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s -C-v in M-v pa deluje povsod. - - -* PREMIKANJE KAZALÈKA ---------------------- - -Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa -pridemo do izbranega mesta na zaslonu? - -Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in -C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj, -znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni -kurzorskim tipkam: - - prej¹nja vrstica, C-p - : - : - nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f - : - : - naslednja vrstica, C-n - ->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico - na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na - sredino zaslona. - -V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` -(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F -kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste -uporabljali ves èas. - ->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice. - ->> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat - pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini - vrstice. - -Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico -(angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi -zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico -(èeprav tega Emacs ne zahteva). - ->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se - mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je - ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. - -Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. - ->> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za - premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca - vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico. - -Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo -toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu -pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na -katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. - ->> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte, - kaj se zgodi. - -Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za -celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b -pa za besedo nazaj. - ->> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. - -Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v -belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b -deluje podobno, a v nasprotni smeri. - ->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in - C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali - med besedami. - -Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na -drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad -enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control -nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice -ipd.). - -Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e -premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na -zaèetek oz. konec stavka. - ->> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. - Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. - -Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se -premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje -enega in drugega po svoje naravno. - -Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka. -Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu. - -Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki -po besedo in stavek: - - C-f Premik za znak naprej - C-b Premik za znak nazaj - - M-f Premik za besedo naprej - M-b Premik za besedo nazaj - - C-n Premik v naslednjo vrstico - C-p Premik v prej¹njo vrstico - - C-a Premik na zaèetek vrstice - C-e Premik na konec vrstice - - M-a Premik na zaèetek stavka - M-e Premik na konec stavka - ->> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. - To so najpogosteje uporabljani ukazi. - -©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od), -ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga -premakne na konec datoteke. - -Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate -pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - -prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug -ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, -in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift. - ->> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika. - Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. - ->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika. - Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. - -Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po -zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b, -C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh -terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je -tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker -ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in -nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste -enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka. - -Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta -pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev -ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo, -kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a -tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in -namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno -tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker -deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni`` -argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a. - -Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej. - ->> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza - C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku. - -Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo -ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih -ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim -argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno. - -Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument, -premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u -8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. - ->> Poskusite zdaj C-u 8 C-v - -To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi -premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. - -Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate -verjetno ob robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev, -imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z -mi¹ko kliknete na drsnik. - ->> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite - srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, - doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. - ->> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in - dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko - premikate mi¹ko? - - -* ÈE SE EMACS OBESI -------------------- - -Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z -ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo -predolgo, da bi se izvedli. - -Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni -argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti. - ->> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100, - zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je - premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali - s C-g. - -Tudi èe ste po nesreèi vtipkali , se ga lahko znebite s C-g. - - -* ONEMOGOÈENI UKAZI -------------------- - -Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih -zaèetniki ne izvedli po nesreèi. - -Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z -obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga -res ¾elite izvesti. - -Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor -na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na -vpra¹anje odgovorite z ,n`. - ->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz), - zatem na vpra¹anje odgovorite n. - - -* OKNA ------- - -Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo -razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali -le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali -pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je: - - C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). - -To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel -zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre. - ->> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l ->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. - Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu, - ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? - ->> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. - -Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz -sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta -ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, -delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se -zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki. - - -* VRIVANJE IN BRISANJE ----------------------- - -Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite -kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko -vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in -jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za -skok v novo vrstico. - -Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko -. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate -za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka -vrstico ali dve nad tipko , ki je oznaèena z "Backspace", -"Delete" ali "Del". - -Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka . Naj -vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - je -"Backspace". - -Splo¹no pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem -kazalèka. - ->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobri¹ite. - Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika - tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija. - -Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji -vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih -okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se -nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. - ->> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in - ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. - ->> S tipko pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega - veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji - vrstici je izginil. - -Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem, -ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo. Èe bo -nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v -veè zaslonskih vrstic. - ->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite . To - zdru¾i vrstico s prej¹njo. - ->> Pritisnite . S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo - vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. - -Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se -izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev -obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo. - ->> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * - -Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate -in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek -ukazov za brisanje: - - pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od - oznake za kazalèek) - C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako - za kazalèek) - - M- pobri¹e besedo tik pred kazalèkom - M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom - - C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice - M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka - -Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz -besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter -M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela -C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne -moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na -vrstice, drugi na stavke. - -Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega -podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo -izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je -preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na -drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem -ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. - ->> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji - odstavek. ->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka - postavljena) na dnu ekrana. ->> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega - odstavka. ->> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do - èrke V. - -Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, -pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko -prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki -lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo -pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo -prazne vrstice in presledke, pa ne. - ->> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da - pobri¹ete vsebino vrstice. ->> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico. - -Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e -vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za -eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo -drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj -ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj -drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k. - -Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- -potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam -je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa -na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi -datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v -delovnem podroèju poveèterjeno. - -Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y. - ->> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. - -Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo -shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. - ->> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. - -Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: - ->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol - in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele - besedila? - -Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar -ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje -pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do -njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano -besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim -besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno -pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi -ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo -ostalo, kamor ste ga odlo¾ili. - -Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej -spet na zadnje pobrisano besedilo. - ->> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e - eno vrstico. - Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. - Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. - Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na - zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje - pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu - M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev. - - -* PREKLIC UKAZA (UNDO) ----------------------- - -Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko -besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne -C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e -predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno -spremembo globlje v zgodovino. - -Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema -izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu -(npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih -znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki -bi jih morali vtipkati. - ->> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u. - -C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot -s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat -zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni -povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na -nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo -pritisnjeno tipko CONTROL. - -Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe -bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. - -Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete, -enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem -besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom -C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. - - -* DATOTEKE ----------- - -Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v -datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, -ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da -na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati -(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko). - -Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je -bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa -spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo -(angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi -nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne -¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, -lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko -¾e shranili na disk. - -V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in -konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del -zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to -,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa. Ko boste poiskali -kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. - -Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero -datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v -tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz - - C-x C-f (poi¹èi datoteko) - -vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v -vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni -vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj -pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe -ste se na primer pri tipkanju zmotili. - -Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v -pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g. - ->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je - zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je - uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. - -Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na . S tem se -po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik -izgine, ko je ukaz izveden. - -Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko -dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite, -da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: - - C-x C-s (shrani datoteko) - -Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na -disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako -da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega -razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. - -Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje -pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne -izgubite veliko. - ->> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega - uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote - ...TUTORIAL``. - -Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali -popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z -Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom, -ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo -Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na -¾e obstojeèi datoteki. - - -* DELOVNA PODROÈJA ------------------- - -Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva -ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z -ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. - ->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f - bla . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in - shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se - vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL . - -Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem -podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo -novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo -z ukazom: - - C-x C-b Seznam delovnih podroèij. - ->> Poskusite C-x C-b zdaj. - -Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e -tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki -ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega -podroèja. - ->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij. - -Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih -trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe -¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti`` -nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni -datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete`` -(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z -ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja. - ->> Vtipkajte C-x b bla , s èimer se vrnete v delovno podroèje - ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej - odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL , s èimer se vrnete - nazaj v ta uèbenik. - -Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez -poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga -prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij. - -Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del -kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo -nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno -takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz -C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje -,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki -jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona. - ->> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno podroèje - s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako - vrnite v uèbenik. - -Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to -ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na -delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali -spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na -podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo -udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi -bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x -C-s. Namesto tega imamo: - - C-x s Shrani nekatera delovna podroèja - -Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena, -odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno -podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti. - - -* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV ------------------------- - -©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na -razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. -eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je: - - C-x Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend). - Sledi mu en sam znak. - M-x Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime - ukaza. - -Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako -pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega -nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s -katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu -povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x -C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene -datoteke). - -Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi -nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. - -Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno -lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko -vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``. - -Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko -po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem -primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini -je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. - -Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je -tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za -delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj -napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, -èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v -Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. - -Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: - - C-x C-f Poi¹èi datoteko. - C-x C-s Shrani datoteko. - C-x C-b Prika¾i seznam delovnih podroèij. - C-x C-c Konèaj Emacs. - C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. - C-x u Preklic zadnjega ukaza. - -Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj -poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela. Eden -takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en -niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem -vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga -¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte -samo ,,repl s`` in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska -tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani -tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na . - -Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite -zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej -vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return. - ->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem - vtipkajte M-x repl szamenjalaspremenila. - - Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede - z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo - ,,spremenila``. - - -* AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE --------------------------- - -Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene, -èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, -Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih -urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po -znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala -,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje -,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena -datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e. - -Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno -shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime -datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x -recover file. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes -za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov. - - -* ODZIVNO PODROÈJE ------------------- - -Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici -na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano. - - -* STATUSNA VRSTICA ------------------- - -Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno -nekaj podobnega kot: - ---:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- - -V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga -urejate. - -Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo -poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN -odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo -namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je -zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete, -tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. - -Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno -¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek. - -Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali. -Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, -so samo èrtice. - -Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela -Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste -sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major -mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih -so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju -besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin, -njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e -Fundamental. - -Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, -denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak -programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, -mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni -naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni -naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin -Fundamental. - -Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na -primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text). ->> Vtipkajte M-x text mode. - -Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne -spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za -dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je -obravnaval kot meje med besedami. - -Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina -ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin. - -Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m. - ->> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu - vrha zaslona. ->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje - od osnovnega (Fundamental). ->> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. - -Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi -podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih -naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko -aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno -od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina, -en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov. - -Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto -Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na -presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. - -Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode. Ko je -vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x -auto fill mode. Z istim ukazom torej preklapljamo -(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. - ->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati - "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil - vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj - Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. - -©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko -spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni -argument. - ->> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte - nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20 - znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. - -Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa, -kadar popravljate ¾e napisan odstavek. -Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam -znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q). - ->> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q. - - -* ISKANJE ---------- - -Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed), -naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za -premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je -na¹el iskani niz. - -Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga -navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje -odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. - -Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za -iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip! - -Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik -v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju -in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. zakljuèi iskanje. - ->> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo - ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj - se je zgodilo s kazalèkom. ->> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``. ->> ©estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalèek. ->> Konèajte iskanje s tipko . - -Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a -poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete -naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat -pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da -iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. - -OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran -zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in -ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi -ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na -C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental -Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo. - -Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, -da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne -nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer, -predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na -mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete , boste -s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek -postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e -,a`. - -Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak -(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), -se iskanje prekine. - -C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in -i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke, -namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja -tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. - - -* VEÈ OKEN NA ZASLONU ---------------------- - -Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken -na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu. - ->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji - znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) ->> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. - V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem - oknu. ->> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. - (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). ->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v - spodnje okno. ->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. - Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila. ->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na - mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno. - -Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje -v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi -v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih -nauèili, veljajo za aktivno okno. - -Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, -drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu, -v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko -premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. - -C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na -PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni -tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od -tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko -pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). - -Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META -in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej -pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v -ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, -kot sta CONTROL in META. - ->> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. - -(Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili -zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in -sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) - -Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem -oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega -okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo -datoteko. - -Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki: - ->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih - datotek. Konèajte z . Odpre se ¹e eno okno in izbrana - datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo - okno. - ->> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da - zaprete spodnje okno. - - -* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA ----------------------------- - -Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo -urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji -oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli -[(Fundamental)] namesto (Fundamental). - -Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To -zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi -za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. - ->> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte - ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. - -Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g -preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. - - -* DODATNA POMOÈ ---------------- - -V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete -Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to -zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih -koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene -veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h -(h kot ,,help``, pomoè). - -Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè -¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo -povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste -si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g. - -(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni -dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem -pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega -poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) - -Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem -pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal -kratek opis ukaza. - ->> Vtipkajte C-h c C-p. - Izpi¹e se nekaj takega kot - - C-p runs the command previous-line - -Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij -uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so -navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija -poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z -ukazom ¾e kdaj sreèali. - -Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, -ali, èe nimate tipke META, v. - -Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. - ->> Vtipkajte C-h k C-p. - -To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem -z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna -z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko -urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste -konèali. - -Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè: - - C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime - funkcije. - ->> Poskusite C-h f previous-line. - To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. - -Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi -lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime -spremenljivke. - - C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal - vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te - ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih - bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno - zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek. - ->> Vtipkajte C-h a file. - -To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo -,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e -tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in -write-file. - ->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite - nekajkrat. - ->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo. - - C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke - "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno - podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate - priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z - ukazom m emacs denimo dobite priroènik za - urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste - uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na - vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih - ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega - berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹ - glavni vir dokumentacije. - - -* DRUGE MO®NOSTI ----------------- - -©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi -natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help -ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè, -sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj -tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. - -Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj -tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*, -je dovolj, da vtipkate C-x b *M in Emacs bo sam dopolnil -preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je -opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. - -Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi -podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), -preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je -opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. - -Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa. - - -* ZAKLJUÈEK ------------ - -Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo -zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa -storite to z ukazom C-z. - -Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v -Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - -prito¾ite se! - - -* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE ------------------------------- - -Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih -besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni -Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin. - -To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo -razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: - -Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc. - - Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa - v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o - avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku - nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. - - Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati - spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno - oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. - -Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni, -a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte -kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti -obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate, -pi¹ete in delite prosto programje! - -;;; Local Variables: -;;; coding: iso-latin-2 -;;; sentence-end-double-space: nil -;;; End: - +Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razÅ¡irjanja so navedeni na koncu. + +Ukazi v Emacsu v sploÅ¡nem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni +CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju +vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajÅ¡avi: + + C- pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko + vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno + tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. + M- pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali + ALT, ko vtipkamo . Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT + ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem + pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo označevali z . + +Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). +Delno vneÅ¡en ukaz prekinete s C-g. +V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih +znaka »>>« ob levem robu. Zgled: +<> +[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] +>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon), + da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite + hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to + napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona. + +Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejÅ¡njega zaslona ponovili? Ta +kontinuiteta olajÅ¡a branje pri skakanju s strani na stran. + +Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po +datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z +ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v +(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa +pritisnite in spustite ter zatem pritisnite tipko v, če tipke +META, EDIT ali ALT na vaÅ¡i tipkovnici ni). + +>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. + + +* povzetek +---------- + +Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: + + C-v Premik se za cel zaslon naprej + M-v Premik se za cel zaslon nazaj + C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali + osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček + (znak v C-l je črka L, ne Å¡tevka 1) + +>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. + Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da + je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo + zaslona. Če Å¡e enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na + vrh zaslona. Pritisnite C-l Å¡e enkrat, in vrstica se bo pomaknila + na dno zaslona. + +Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki +imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s +C-v in M-v pa deluje povsod. + + +* PREMIKANJE KAZALČKA +--------------------- + +Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa +pridemo do izbranega mesta na zaslonu? + +Načinov je več. NajosnovnejÅ¡i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in +C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejÅ¡njo vrstico, znak nazaj, +znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti Å¡tirje ukazi so enakovredni +kurzorskim tipkam: + + prejÅ¡nja vrstica, C-p + : + : + nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f + : + : + naslednja vrstica, C-n + +>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico + na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na + sredino zaslona. + +V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot »previous« +(prejÅ¡nji), N kot »next« (naslednji), B kot »backward« (nazaj) in F +kot »forward« (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste +uporabljali ves čas. + +>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. + +>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat + pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini + vrstice. + +Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico +(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi +zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo +vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.) + +>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se + mora premakniti na konec prejÅ¡nje vrstice. To je zato, ker se je + ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. + +Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. + +>> Poskusite Å¡e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za + premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca + vrstice. Å e enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico. + +Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo +toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu +pravi »scrolling«. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na +katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. + +>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte, + kaj se zgodi. + +Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za +celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b +pa za besedo nazaj. + +>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. + +Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v +belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b +deluje podobno, a v nasprotni smeri. + +>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa Å¡e nekaj C-f in + C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali + med besedami. + +Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na +drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanaÅ¡ajo na operacije nad +enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control +nanaÅ¡ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice +ipd.). + +Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e +premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na +začetek oz. konec stavka. + +>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. + Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. + +Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se +premikajo naprej? Čeprav se ne obnaÅ¡ata enako, pa je vendar obnaÅ¡anje +enega in drugega po svoje naravno. + +Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi »point«, točka. +Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu. + +Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki +po besedo in stavek: + + C-f Premik za znak naprej + C-b Premik za znak nazaj + + M-f Premik za besedo naprej + M-b Premik za besedo nazaj + + C-n Premik v naslednjo vrstico + C-p Premik v prejÅ¡njo vrstico + + C-a Premik na začetek vrstice + C-e Premik na konec vrstice + + M-a Premik na začetek stavka + M-e Premik na konec stavka + +>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. + To so najpogosteje uporabljani ukazi. + +Å e dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjÅ¡i od), +ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga +premakne na konec datoteke. + +Na ameriÅ¡kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate +pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - +prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug +ukaz, Meta-vejica. Na naÅ¡ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, +in za ukaz M-> morate pritisniti Å¡e tipko Shift. + +>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika. + Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. + +>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika. + Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. + +Če ima vaÅ¡a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po +zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b, +C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh +terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je +tipkanje ukazov s CONTROL hitrejÅ¡e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker +ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in +nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste +enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka. + +Večini ukazov v Emacsu lahko podamo Å¡tevilčni argument; največkrat ta +pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev +ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem Å¡tevilo, +kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaÅ¡a +tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in +namesto tega vtipkate Å¡tevilo ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno +tipko META. Druga metoda je sicer krajÅ¡a, priporočamo pa prvo, ker +deluje na vseh terminalih. TakÅ¡en Å¡tevilčni argument je »prefiksni« +argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaÅ¡a. + +Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej. + +>> Poskusite s primernim argumentom za Å¡tevilo ponovitev ukaza + C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku. + +Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja Å¡tevilčni argument kot Å¡tevilo +ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih +ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim +argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno. + +Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument, +premakneta zaslon za navedeno Å¡tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u +8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. + +>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v + +To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi +premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. + +Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate +verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev, +imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z +miÅ¡ko kliknete na drsnik. + + +* ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI +------------------------------ + +Če se Emacs preneha odzivati na vaÅ¡e ukaze, ga lahko varno prekinete z +ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo +predolgo, da bi se izvedli. + +Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete Å¡tevilčni +argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti. + +>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali Å¡tevilčni argument 100, + zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je + premaknil le za en znak, ker ste Å¡tevilčni argument vmes preklicali + s C-g. + +Tudi če ste po nesreči vtipkali , se ga lahko znebite s C-g. + + +* ONEMOGOČENI UKAZI +------------------- + +Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma »onemogočenih«, da bi jih +začetniki ne izvedli po nesreči. + +Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z +obvestilom, kateri ukaz ste skuÅ¡ali izvesti, in vas vpraÅ¡alo, če ga +res želite izvesti. + +Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor +na vpraÅ¡anje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na +vpraÅ¡anje odgovorite z »n«. + +>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz), + zatem na vpraÅ¡anje odgovorite n. + + +* OKNA +------ + +Emacs lahko prikaže več »oken« in v vsakem svoje besedilo. Kasneje +bomo razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo +povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre +vgrajena pomoč ali pa izpis kakÅ¡nega drugega programa. Preprosto je: + + C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). + +To je CONTROL-x, ki mu sledi Å¡tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel +zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre. + +>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l +>> Vtipkajte C-h k C-f. + Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu, + ki pojasnjuje ukaz C-f? + +>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. + +Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz +sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta +ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, +delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se +začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi Å¡e en, dva ali trije znaki. + + +* VRIVANJE IN BRISANJE +---------------------- + +Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite +kazalček na želeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A, +7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na +tipko (ali ) vrinete znak za skok v novo vrstico. + +Zadnji vtipkani znak lahko izbriÅ¡ete s pritiskom na tipko . Ta +tipka je na tipkovnici običajno označena z »Backspace« - skratka, to +je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje +nazadnje natipkanega znaka. + +Najverjetneje imate na tipkovnici Å¡e tipko »Delete«. Naj vas to ne +zmede - z mislimo tipko »Backspace«. + +>> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko + pobriÅ¡ite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica + spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je + samo vaÅ¡a osebna delovna kopija. + +Ko vrstica postane predolga za zaslon, se »nadaljuje« v naslednji +vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili +zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se +nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski +vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici, +označena z obrnjeno poÅ¡evnico (znak »\«) v skrajnem desnem stolpcu. + +>> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in + Å¡e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. + +>> S tipko pobriÅ¡ite toliko znakov, da vrstica ne sega + več čez Å¡irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji + vrstici je izginil. + +Znak za novo vrstico lahko pobriÅ¡emo enako kot vsak drug znak. S tem, +ko pobriÅ¡emo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo +nova vrstica predolga, da bi cela priÅ¡la na zaslon, bo razdeljena v +več zaslonskih vrstic. + +>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite . To + združi vrstico s prejÅ¡njo. + +>> Pritisnite . S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo + vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. + +Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se +izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev +običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo. + +>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * + +Zdaj ste se naučili najpreprostejÅ¡i način, da v Emacsu nekaj natipkate +in popravite. BriÅ¡ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek +ukazov za brisanje: + + pobriÅ¡e znak tik pred kazalčkom (levo od + oznake za kazalček) + C-d pobriÅ¡e znak tik za kazalčkom (»pod« oznako + za kazalček) + + M- pobriÅ¡e besedo tik pred kazalčkom + M-d pobriÅ¡e besedo tik za kazalčkom + + C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice + M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka + +Črka »d« je iz angleÅ¡ke besede »delete« (pobrisati), črka »k« pa iz +besede »kill« (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter +M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela +C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne +moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na +vrstice, drugi na stavke. + +Obstaja tudi sploÅ¡en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega +področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo +izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C- ( je preslednica). +Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec +področja, ki ga želite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo +označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili +C-. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med +obema mejama. + +>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejÅ¡nji + odstavek. +>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo »Mark set« (slov. »oznaka + postavljena«) na dnu ekrana. +>> Premaknite kazalček na črko V v »postavimo« v drugi vrstici istega + odstavka. +>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenÅ¡i z O in vse do + črke V. + +Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. »kill«, +pobiti) ali pa če pobriÅ¡ete znak (angl. »delete«), je ta, da lahko +prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y, +drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte nižje). Na +sploÅ¡no ukazi, ki lahko povzročijo veliko Å¡kode (pobriÅ¡ejo veliko +besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobriÅ¡ejo samo +posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne. + +>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da + pobriÅ¡ete vsebino vrstice. +>> Å e enkrat pritisnite C-k. To pobriÅ¡e Å¡e znak za novo vrstico. + +Ste opazili, da prvi C-k pobriÅ¡e vsebino vrstice, naslednji C-k pa Å¡e +vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivÅ¡o vrstico premakne za +eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava Å¡tevilčni argument malo +drugače: pobriÅ¡e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj +ponovitev. C-u 2 C-k pobriÅ¡e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj +drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k. + +Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. »yank« - +potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam +je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa +na kakÅ¡en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki. +Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem +področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto +»kill« in »yank« izraza »cut« in »paste« (glejte glosar v priročniku +za Emacs). + +Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y. + +>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. + +Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo +shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. + +>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. + +Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: + +>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol + in Å¡e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele + besedila? + +Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar +ste za iskanim odlomkom pobrisali Å¡e nekaj? C-y vrne samo nazadnje +pobrisan odlomek. Vendar tudi prejÅ¡nje besedilo ni izgubljeno. Do +njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano +besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim +besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže Å¡e eno prej. Ko ste končno +priÅ¡li do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi +ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo +ostalo, kamor ste ga odložili. + +Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej +spet na zadnje pobrisano besedilo. + +>> PobriÅ¡ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobriÅ¡ite Å¡e + eno vrstico. + Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. + Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. + Ponovite ukaz M-y Å¡e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na + zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje + pobrisana vrstica, in Å¡e naprej. Če želite, lahko tudi ukazu + M-y podate pozitivno ali negativno Å¡tevilo ponovitev. + + +* PREKLIC UKAZA (UNDO) +---------------------- + +Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko +besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/. + +Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če +ukaz C-/ ponovimo, prekličemo Å¡e spremembo, ki jo je izvedel +predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seže Å¡e eno +spremembo globlje v zgodovino. + +Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naÅ¡ih ukazov, z dvema +izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr. +premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov +shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih +morali vtipkati. + +>> PobriÅ¡ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/. + +C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem +enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk +C-/ poÅ¡lje Emacsu ukaz C-_. Å e tretja možnost je C-x u, ki tudi deluje +povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja. + +Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, +kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. + +Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete, +enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem +besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic +ukaza pa velja za eno in drugo. + + +* DATOTEKE +---------- + +Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v +datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, +ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da +na disku »poiščemo« (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati +(pravimo tudi, da »obiščemo« datoteko). + +Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je +bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa +spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo +(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi +nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne +želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, +lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo Å¡e potem, ko smo datoteko +že shranili na disk. + +V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z +vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov »--:--- TUTORIAL« ali nekaj +podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo +obiskali. Zdajle je to »TUTORIAL«, vaÅ¡a delovna kopija učbenika +Emacsa. Ko boste poiskali kakÅ¡no drugo datoteko, bo na tem mestu +izpisano ime te datoteke. + +Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero +datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz »prebere argument« (v tem primeru je +argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz + + C-x C-f (poišči datoteko) + +vas Emacs povpraÅ¡a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v +vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni +vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj +pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če +ste se na primer pri tipkanju zmotili. + +Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v +pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g. + +>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa Å¡e C-g. Zadnji ukaz od treh je + zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je + uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. + +Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na . Pogovorni +vmesnik izgine, ko je ukaz izveden. + +Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete, +urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, da ostanejo +spremembe trajne, izvedete ukaz: + + C-x C-s (shrani datoteko) + +Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na +disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako +da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega +razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak »~«. + +Ko je Emacs shranil datoteko, izpiÅ¡e njeno ime. Shranjujte raje +pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne +izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju +nižje). + +>> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL . + S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici + na dnu zaslona izpisal »Wrote ...TUTORIAL«. + +Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali +popravite, ali pa tudi datoteko, ki Å¡e ne obstaja. To je način, kako z +Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom, +ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo +Emacs ustvaril datoteko z vneÅ¡enim besedilom. Od tod dalje delate na +že obstoječi datoteki. + + +* DELOVNA PODROČJA +------------------ + +Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva +ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo Å¡e enkrat »poiščete« z +ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. + +Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem »delovnem +področju« (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo +novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo +z ukazom: + + C-x C-b Seznam delovnih področij. + +>> Poskusite C-x C-b zdaj. + +Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piÅ¡e +tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki +ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakÅ¡nega delovnega +področja. + +>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. + +Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih +trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če +želite popravljati drugo delovno področje, morate »preklopiti« +nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakÅ¡ni +datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno »obiščete« +(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa Å¡e lažji način: z +ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja. + +>> Ustvarite datoteko z imenom »bla« tako, da vtipkate C-x C-f bla + . Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL + . + +Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez +poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga +prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij in +pripadajoča imena datotek. + +Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del +kakÅ¡nega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo +nobeni datoteki. Področje »*Buffer List*«, na primer, je že eno takih. +To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x +C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju +TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejÅ¡njem +razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko. + +Tudi delovno področje »Messages« ne pripada nobeni datoteki, ampak +vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na +dnu zaslona. + +>> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno področje + s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako + vrnite v učbenik. + +Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to +ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na +delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali +spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na +področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo +udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi +bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x +C-s. Namesto tega imamo: + + C-x s Shrani nekatera delovna področja + +Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena, +odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno +področje C-x s vpraÅ¡a, če ga želite shraniti. + + +* RAZÅ IRJEN NABOR UKAZOV +------------------------ + +Å e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na +razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. +eXtend - razÅ¡iriti), ki uvede ukaz iz razÅ¡irjenega nabora. Dveh vrst je: + + C-x Znakovna razÅ¡iritev (angl. Character eXtend). + Sledi mu en sam znak. + M-x RazÅ¡iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime + ukaza. + +Tudi ti ukazi so na sploÅ¡no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako +pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razÅ¡irjenega +nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s +katerim datoteko shranimo. Å e en primer je ukaz, s katerim Emacsu +povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x +C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene +datoteke). + +Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za +preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miÅ¡ko +ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal, +ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti +Emacs, da preklopite na drug program. + +Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi +nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo, +ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če +uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom »fg« ali +sploÅ¡neje z ukazom »%emacs«. + +Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko +poženete kakÅ¡en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem +primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz »exit« v ukazni lupini +je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. + +Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je +tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za +delo s poÅ¡to ali kak drug program. + +Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: + + C-x C-f Poišči datoteko. + C-x C-s Shrani datoteko. + C-x C-b Prikaži seznam delovnih področij. + C-x C-c Končaj Emacs. + C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. + C-x u Preklic zadnjega ukaza. + +Poimenovani razÅ¡irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo Å¡e bolj +poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden +takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en +niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiÅ¡e v pogovornem +vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga +želite priklicati; v tem primeru je to »replace-string«. Vtipkajte +samo »repl s« in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska +tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani +tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na . + +Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite +zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej +vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return. + +>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem + vtipkajte M-x repl szamenjalaspremenila. + + Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede + z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo + »spremenila«. + + +* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE +-------------------------- + +Spremembe v datoteki, ki jih Å¡e niste shranili na disk, so izgubljene, +če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, +Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih +urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po +znaku »#« na začetku in koncu imena: če se je vaÅ¡a datoteka imenovala +»hello.c«, se avtomatično shranjena datoteka imenuje +»#hello.c#«. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena +datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriÅ¡e. + +Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično +shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime +datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x +recover-file . Ko vas vpraÅ¡a za potrditev, vtipkajte yes +za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov. + + +* ODZIVNO PODROČJE +------------------ + +Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici +na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano. + + +* STATUSNA VRSTICA +------------------ + +Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno +nekaj podobnega kot: + +--:**- TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- + +V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga +urejate. + +Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo +poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona Å¡e NN +odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo +namesto »0%« pisalo »Top«. Podobno bo pisalo »Bot«, če je +zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete, +tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo »All«. + +Črka L in Å¡tevilke za njo kažejo položaj Å¡e drugače, kot zaporedno +Å¡tevilko vrstice, v kateri je kazalček. + +Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali. +Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, +so samo črtice. + +Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakÅ¡nem načinu dela +Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste +sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major +mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih +so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju +besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način, +njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piÅ¡e +Fundamental. + +Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, +denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak +programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, +mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni +način ime razÅ¡irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni +način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način +Fundamental. + +Če nameravate popravljati slovensko (ali angleÅ¡ko) besedilo, kot je na +primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text). +>> Vtipkajte M-x text-mode . + +Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne +spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za +dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je +obravnaval kot meje med besedami. + +Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina +ukazov »opravi isti posel«, vendar pa to počnejo na različen način. + +Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m. + +>> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona. +>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje + od osnovnega (Fundamental). +>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. + +Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi +podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih +načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnaÅ¡anje. Podnačine lahko +aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno +od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, +en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. + +Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto +Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na +presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. + +Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode . Ko je +vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode +. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med +vklopljenim in izklopljenim stanjem. + +>> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode . Potem začnite tipkati + »asdf asdkl sdjf sdjkf«... dokler ne opazite, da je Emacs razbil + vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj + Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. + +Å irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko +spremenite z ukazom C-x f. Novo Å¡irino morate podati kot Å¡tevilčni +argument. + +>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte + nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20 + znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. + +Auto Fill deluje le, kadar piÅ¡ete novo besedilo, ne pa, +kadar popravljate že napisan odstavek. +Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam +znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q). + +>> Premaknite kazalček v prejÅ¡nji odstavek in izvedite M-q. + + +* ISKANJE +--------- + +Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (»niz« je zaporedje soslednih +znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov +za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer +je naÅ¡el iskani niz. + +Iskanje v Emacsu je »inkrementalno«. To pomeni, da se iskanje odvija +hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. + +Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za +iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkuÅ¡ajte jih Å¡e ta hip! + +Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz »I-search« kot pozivnik +v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju +in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. zaključi iskanje. + +>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo + »kazalček«. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj + se je zgodilo s kazalčkom. +>> Å e enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji »kazalček«. +>> Å estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalček. +>> Končajte iskanje s tipko . + +Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuÅ¡a +poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete +naslednje mesto, kjer se pojavi »kazalček«, samo Å¡e enkrat +pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da +iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. + +Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, +da to pobriÅ¡e zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne +nazaj na mesto v besedilu, kjer je naÅ¡el krajÅ¡i niz. Na primer, +predpostavimo, da ste do zdaj natipkali »ka« in je kazalček na +mestu, kjer se prvič pojavi »ka«. Če zdaj pritisnete , boste +s tem v pogovornem vmesniku izbrisali »a«, hkrati pa se bo kazalček +postavil na mesto, kjer je prvič naÅ¡el »k«, preden ste natipkali Å¡e +»a«. + +Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak +(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), +se iskanje prekine. + +C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in +išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke, +namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja +tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. + + +* VEČ OKEN NA ZASLONU +--------------------- + +Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken +na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da +Emacs uporablja izraz »okvir« (angl. »frame«) - razložen je v +naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo +»okno« (angl. »window«). Priročnik za Emacs vsebuje glosar +uporabljenih izrazov.) + +>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l. +>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. + V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem + oknu. +>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. + (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). +>> Vtipkajte C-x o (o kot »other«, drugi), da preselite kazalček v + spodnje okno. +>> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini + datoteke. Zgornje okno Å¡e vedno kaže ta navodila. +>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na + mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno. + +Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto, +v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki +utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je +ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je položaj +kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik. + +Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, +drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno, +se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v. + +C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na +PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni +tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od +tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta Å¡ele, ko +pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru »v«). + +Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META +in namesto nje uporabljate . V tem primeru morate najprej +pritisniti , potem pa Control-v. Obratna kombinacija, +CONTROL- ne deluje. To je zato, ker je znak sam po sebi, ne +pa modifikator, kot sta CONTROL in META. + +>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. + +(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili +zgornjega. RazmiÅ¡ljajte o tem ukazu kot »Obdrži samo eno okno, in +sicer tisto, v katerem sem zdaj.«) + +Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem +oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega +okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo +datoteko. + +Pa Å¡e ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki: + +>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaÅ¡ih + datotek. Končajte z . Odpre se Å¡e eno okno in izbrana + datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo + okno. + +>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da + zaprete spodnje okno. + + +* VEČ HKRATNIH OKVIROV +---------------------- + +Emacs lahko ustvari tudi več »okvirov«. Okvir je zbirka oken, skupaj z +menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je +Emacsov »okvir« tisto, čemur večina drugih programov pravi »okno«. Če +delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na +zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir. + +>> Vtipkajte M-x make-frame + Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir. + +Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem. +Prvi okvir ni v ničemer poseben. + +>> Vtipkajte M-x delete-frame + Ukaz izbriÅ¡e izbrani okvir. + +Okvir lahko izbriÅ¡ete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični +sistem - pogosto s klikom na simbol »X« v enem od zgornjih kotov okna. +Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs. + + +* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA +---------------------------- + +Včasih boste priÅ¡li v nekaj, čemur se pravi »rekurzivni nivo +urejanja«. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji +oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli +[(Fundamental)] namesto (Fundamental). + +Iz rekurzivnega nivoja urejanja se reÅ¡ite, če vtipkate ESC ESC ESC. To +zaporedje je vsenamenski ukaz »pojdi ven«. Uporabite ga lahko tudi +za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. + +>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte + ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. + +Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g +prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. + + +* DODATNA POMOČ +--------------- + +V tem uvodu smo poskuÅ¡ali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete +Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to +zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o Å¡tevilnih +koristnih možnostih, ki jih Å¡e ne poznate. Emacs ima že vgrajene +veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h +(h kot »help«, pomoč). + +Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakÅ¡no pomoč +želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo +povedal, kakÅ¡na pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste +si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g. + +(Če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite +namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) + +NajosnovnejÅ¡i tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem +pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal +kratek opis ukaza. + +>> Vtipkajte C-h c C-p. + IzpiÅ¡e se nekaj takega kot + + C-p runs the command previous-line + +Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena +funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo +verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z ukazom že +kdaj srečali. + +Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, +ali, če nimate tipke META, v. + +Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. + +>> Vtipkajte C-h k C-p. + +To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem +z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna +z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko +urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste +končali. + +Sledi Å¡e nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč: + + C-h f OpiÅ¡i funkcijo. Kot argument morate podati ime + funkcije. + +>> Poskusite C-h f previous-line . + To izpiÅ¡e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. + +Podoben ukaz C-h v izpiÅ¡e dokumentacijo za spremenljivke, vključno s +tistimi, s katerimi lahko nastavite obnaÅ¡anje Emacsa. Ob pozivniku +morate vpisati ime spremenljivke. + + C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal + vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te + ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih + bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno + zaporedje, s katerim dosežete isti učinek. + +>> Vtipkajte C-h a file . + +To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo +»file« v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiÅ¡e +tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in +write-file. + +>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite + nekajkrat. + +>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo. + + C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke + »info«). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno + področje, imenovano »*info*«. V njem lahko prebirate + priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z + ukazom m emacs denimo dobite priročnik za + urejevalnik Emacs. Če sistema Info Å¡e niste + uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na + vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih + ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega + berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaÅ¡ + glavni vir dokumentacije. + + +* DRUGE MOŽNOSTI +---------------- + +Å e več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi +natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali +vtipkajte C-h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej vÅ¡eč, sta +samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja, +in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. + +Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj +tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*, +je dovolj, da vtipkate C-x b *M in Emacs bo sam dopolnil +preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje +tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je +opisano v priročniku za Emacs, razdelek »Completion«. + +Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi +podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), +preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je +opisav v priročniku za Emacs, razdelek »Dired«. + +Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa. + + +* ZAKLJUČEK +----------- + +Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. + +Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v +Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - +pritožite se! + + +* RAZMNOŽEVANJE IN RAZÅ IRJANJE +------------------------------ + +AngleÅ¡ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih +besedil, začenÅ¡i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni +Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin. + +To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo +razmnoževanje in razÅ¡irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: + +Copyright © 1985, 1996, 1998, 2001-2014 Free Software Foundation, Inc. + + Ta datoteka je del paketa GNU Emacs. + + GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate + po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo »GNU General Public License«, + izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja, + bodisi katerekoli kasnejÅ¡e izdaje, ki je na voljo. + + GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI + NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO + ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v »GNU + General Public License«. + + Kopijo »GNU General Public License« bi morali prejeti skupaj s paketom + GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na . + +Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa +GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem +(»lastniÅ¡tvo«) v programju tako, da uporabljate, piÅ¡ete in delite +prosto programje! + +;;; Local Variables: +;;; coding: utf-8 +;;; sentence-end-double-space: nil +;;; End: